Franja

neskaljèn untroubled

neskaljèna sreča unalloyed happiness
neskaljèna voda untroubled water

nízek (-zka -o)

A) adj.

1. basso; piccolo; poco profondo:
nizko čelo fronte bassa
nizek fant ragazzo piccolo, di bassa statura
nizka voda acqua poco fonda
čevlji z nizko peto scarpe col tacco basso
preleteti v nizkem letu sorvolare a volo basso

2. (ki je ob spodnji, izhodiščni meji) basso; piccolo; scadente:
nizka cena prezzo basso
nizka kakovost qualità scadente
nizka naklada piccola tiratura

3. nižji (primernik) inferiore:
nižji čin grado inferiore
nižje sodišče tribunale di primo grado
nižji razredi osnovne šole classi inferiori della scuola elementare
šol. nižja gimnazija ginnasio inferiore

4. (ki pripada šibkejšim, revnejšim slojem, ki ni cenjen) umile; infimo:
biti nizkega rodu essere di umile origine
opravljati najnižja dela fare i lavori più umili

5. pren. (ki ima negativne moralne lastnosti) basso, volgare:
nizki nagoni bassi istinti

6. nižji (primernik) biol. inferiore:
nižje oblike življenja forme di vita inferiori
nižje živali invertebrati
elementarna, nižja matematika matematica elementare
nižji delavec manovale
voj. nižji oficir subalterno
voj. nižji podoficir graduato
knjiž. nižji sloji plebe
hist. nižji vazal valvassore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
elektr. nizka frekvenca bassa frequenza
grad. nizka gradnja costruzione sotto il livello del suolo
meteor. nizka megla nebbia bassa
elektr. nizka napetost bassa tensione
meteor. nizka oblačnost nuvolosità bassa
ekon. nizki donos basso rendimento
lov. nizki lov caccia minuta
šport. nizki start partenza bassa
šport. (tudi ekst.) nizki udarec colpo basso
nizek naslanjač marquise
hidr. nizek vodostaj magra
nizek ženski čevelj ballerina
bot. nizka bilnica festuca (Festuca fumila)

B) nízki (-a -o) m, f, n pl.
nižji (podrejeni) i subalterni
na njej ni bilo nič nizkega non aveva niente di volgare, di vile

nositi³ (nosim) nesti voda: treiben, schwemmen (noter hineintreiben, einschwemmen, okoli umhertreiben, proč wegtreiben, davontreiben, forttreiben, wegschwemmen)
Xa nosi voda X driftet
rastlinstvo, botanika plod, ki ga nosi voda die Schwimmfrucht
Xa nosi luna X ist mondsüchtig

nosíti (paket ipd.) to carry; (nakit, obleko, čevlje) to wear; (ime, plod) to bear; (podpirati) to support, to uphold, to sustain, to hold up

on z lahkoto nosi 100 kg he can easily carry sixteen stone
stebri nosijo vso težo strehe the pillars support all the weight of the roof
nosíti pri sebi to have about one
nikoli ne nosim mnogo denarja pri sebi I never carry much money on me
slana voda bolje nosi kot sladka salt water is more buoyant than fresh
ta obleka (to blago) se dobro nosi this suit (this material) wears well
to obleko bom nosil še ene leto this suit will last me another year
nosíti očala to wear glasses
nosíti obresti to bear (ali to yield) interest
nosíti posledice to bear (ali to suffer) the consequences
nosíti stroške, odgovornost to bear the costs, the responsibility
dobro nosíti svoja leta to wear well, to be hale and hearty for one's age
nosíti krivdo to be to blame (za for)
visoko nosíti glavo to carry one's head high, to be haughty
nosíti vodo v Savo (figurativno) to carry coals to Newcastle

obraz moški spol (-a …)

1. das Gesicht (tudi anatomija), poetično: das Antlitz, Angesicht; -gesicht (angelski Engelsgesicht, konjski Pferdegesicht, mil Madonnengesicht, mozoljast Pickelgesicht, kot polna luna Vollmondgesicht, vsakdanji Dutzendgesicht, Durchschnittsgesicht)
… obraza Gesichts-
(barva die Gesichtsfarbe, del die Gesichtspartie, izraz der Gesichtsausdruck, masaža die Gesichtsmassage, nega die Gesichtspflege, oblika die Gesichtsform, ohromelost die Gesichtslähmung, plastika die Gesichtsplastik, polovica die Gesichtshälfte, stran die Gesichtsseite)
… za obraz Gesichts-
(krema die Gesichtscreme, mleko die Gesichtsmilch, puder der Gesichtspuder, voda das Gesichtswasser; ščitnik der Gesichtsschutz)

2. izraz na obrazu: die Miene, das Gesicht; -miene, -gesicht (kisel/žalosten Jammermiene, saure Miene, kitajski figurativno Pokergesicht, navihan Spitzbubengesicht, nedolžen Unschuldsmiene, nesrečen Kummermiene, neumen Schafsgesicht, potrt Trauermiene, trpeč Leidensmiene, uraden Beamtenmiene, Amtsmiene, žaloben Leichenbittermiene, Trauermiene)
strog obraz strenge Miene
uraden obraz dienstliche Miene
kisel obraz ein schiefes Gesicht, eine saure Miene
rdeč/zaripel obraz ein (hoch)roter Kopf
obraz kot sedem dni dežja ein Gesicht wie sieben/zehn Tage Regenwetter
|
v potu svojega obraza im Schweiße seines Angesichts
dobiti dolg obraz ein langes Gesicht machen, das Gesicht verziehen
skriti/zakopati obraz v roke die Hände vors Gesicht schlagen
pokazati pravi obraz sein wahres Gesicht zeigen
brez obraza figurativno gesichtslos
čez obraz über das Gesicht, übers Gesicht
maska čez obraz die Strumpfmaske
na obrazu im Gesicht
koža na obrazu die Gesichtshaut
biti zapisan na obrazu im Gesicht stehen, an/auf der Stirn geschrieben (sein)
v obraz ins Gesicht, povedati kaj: glatt, geradeheraus
veter v obraz der Gegenwind
udarec v obraz ein Schlag ins Gesicht
povedati v obraz ins Gesicht (hinein) sagen, auf den Kopf zusagen
udariti v obraz ins Gesicht schlagen, kri: (das Blut) steigt in den Kopf/ins Gesicht
zmetati v obraz žaljivke ipd.: an den Kopf werfen
z obraza prebrati an der Stirn ablesen
strgati krinko z obraza die Maske vom Gesicht reißen
z … obrazom -gesichtig
(ozkim schmalgesichtig, rdečim rotgesichtig, z dvema doppelgesichtig, zweigesichtig)
s hinavskim obrazom mit Heuchlermiene

obsessor -ōris, m (obsidēre) oblegovalec: plus pavoris obsessis quam obsessoribus obtulit T., o. curiae Ci., Luceriae L., obsessores viarum (= latrones) P. F. obcestni razbojniki, zasedniki; metaf.: (sc. hydrus) vivarum o. aquarum O. prebivalka tekočih voda, hoc ego fui hodie solus o. fori Pl. zato sem danes obsedel sam na trgu.

očésen de (los) ojos, ocular; oftálmico

očesna jamica órbita f
očesna bolezen enfermedad f de los ojos
očesno mazilo (voda) pomada f (agua f) oftálmica
očesno vnetje oftalmía f
očesni zdravnik oculista m; oftalmólogo m
očesni živec nervio m óptico
očesno zrklo globo m del ojo

oddájati to emit; to give off (radio) to broadcast, to transmit

oddájati sobe to let rooms
vrela voda oddaja paro boiling water gives off steam

odlágati (-am) | odložíti (-ím) imperf., perf.

1. depositare, scaricare:
odložiti blago scaricare la merce
odložiti plašč togliersi il cappotto
voda odlaga na breg pesek in prod l'acqua deposita sulla riva rena e ghiaia

2. zool.
odlagati jajca deporre le uova; ovideporre

3.
odložiti funkcijo abbandonare l'incarico, dimettersi, ritirarsi

4. rinviare, rimandare; aggiornare (seduta); procrastinare:
sestanek odložiti do nadaljnjega rimandare la riunione a data da destinarsi

odlit (-a, -o) abgegossen
odlita voda/kovina … der [Abguß] Abguss

odpáden (-dna -o) adj.

1. di rifiuto, di scarto; teh. di risulta:
odpadna voda acqua di scolo
tekst. odpadna svila terzanella
odpadni papir cartastraccia

2. della caduta

odríniti repousser, écarter (en poussant), éloigner; évincer, éliminer ; fizika déplacer

odriniti na pot se mettre en route, partir, s'en aller; (čoln) éloigner un canot de la rive par une poussée
odriniti stol, mizo repousser la chaise, la table
odriniti koga repousser une personne
odriniti omaro od zidu écarter (ali éloigner) l'armoire du mur
odrinjena voda eau ženski spol déplacée
odriniti koga s položaja évincer (ali éliminer) quelqu'un de sa position (ali de son poste)
(šport) odriniti se od tal prendre de l'élan, s'élancer, se lancer
zahvalil se je in odrinil dalje il remercia et partit (ali se mit en route, s'en alla)

odtêči s'écouler, s'égoutter, dégoutter

dati odteči égoutter
dotlej bo odteklo mnogo vode (figurativno) d'ici là, il passera (ali coulera) de l'eau sous le(s) pont(s)
perilo je odteklo le linge s'est égoutté
voda odteka z dežnika l'eau dégoutte du parapluie

odtékati s'écouler, se décharger, couler, fuir, s'égoutter

voda odteka počasi l'eau s'écoule lentement

odtóčen

odtóčni jarek drain, gully
odtóčni cestni kanal sewer
zbiralni (glavni) odtóčni kanal main sewer
odtóčna voda, odplaka gutter-water, sewage, (pomije) slops pl
odprtina pri odtočnem kanalu gully-hole

odtóčen de déversement; d'écoulement, devidange

odtočna cev tuyau moški spol de décharge (ali d'écoulement)
odtočni kanal canal moški spol de fuite, égout moški spol, tranchée ženski spol (ali fosse) d'écoulement
odtočni ventil vanne ženski spol de vidange
odtočna voda égout moški spol, eaux ženski spol množine
odtočni žleb déversoir moški spol

odtok [ò] moški spol (-a …)

1. površinski: der [Abfluß] Abfluss (s površine [Oberflächenabfluß] Oberflächenabfluss, jarek der [Abflußgraben] Abflussgraben, visokih voda [Hochwasserabfluß] Hochwasserabfluss); (odvodnjavanje) die Entwässerung

2. iz posode, prostora: der Austritt, der [Ausfluß] Ausfluss, der Ablauf; (izliv) der [Ausguß] Ausguss, das Siel

3. tehnika, metalurgija der Abstich (grodlja Roheisenabstich, žlindre Schlackenabstich)
brez odtoka [abflußlos] abflusslos

oftálmico

agua oftálmica očesna voda

okúžen infecté, contaminé

okužena voda eau ženski spol contaminée

oledenéti geler, (se) glacer, se congeler, se couvrir de glace (ali de verglas) , être couvert de glace, givrer ; (kri, figurativno) se figer

voda je oledenela l'eau a gelé (ali s'est glacée)
mraz je oledenel reko le froid a gelé (ali glacé) la rivière
cesta je oledenela la route (s')est couverte de glace
oledeneti od groze, strahu (figurativno) se figer d'horreur, de peur