Franja

denaro m

1. denar:
denaro spicciolo droben denar, drobiž
denaro contante gotovina

2. denarci, bogastvo:
avere molto denaro imeti pod palcem
avere il denaro contato imeti najnujnejše
buttare il denaro, buttare il denaro a due mani pren. stran metati denar, na veliko zapravljati
essere a corto di denaro biti na kratkem z denarjem
far denaro, denari a palate služiti bajne denarce
sciupare tempo e denaro pren. zapravljati čas in denar

3.
denari pl. igre (barva italijanskih kart) ○

4. tekstil denier

dēnte m

1. anat. zob:
dente di latte, caduco mlečni zob
dente permanente stalni zob
mettere i denti dobivati zobe
ho male ai denti, mal di denti zobje me bolijo
cavare un dente izdreti zob
dente del giudizio modrostnik

2. kulin.
al dente trd:
spaghetti al dente trdi špageti

3.
avere il dente avvelenato contro qcn. pren. imeti kaj proti komu, koga sovražiti
rimanere, restare a denti asciutti, a denti secchi pren. ostati praznih rok
a denti stretti pren. nerad; jezno; z veliko vnemo:
acconsentire a denti stretti privoliti nerad
lottare a denti stretti boriti se kot lev
fuori dai denti pren. odkrito, brez dlake na jeziku
non è pane per i suoi denti to je zanj (zanjo) pretežko, temu ni kos
battere i denti šklepetati z zobmi
difendere qcs. coi denti pren. srdito kaj braniti
essere armato fino ai denti pren. biti oborožen do zob
mostrare i denti pren. pokazati zobe
rompersi i denti pren. polomiti si zobe
stringere i denti stisniti zobe; pren. česa se lotiti vneto, požrtvovalno
tiene l'anima coi denti pren. komaj se ga še duša drži
tirato coi denti pren. za lase privlečen

4. pren. strup:
il dente dell'invidia strup zavisti

5. zob; zobat, zobčast predmet:
i denti del pettine zobje glavnika
dente dell'ancora navt. krak sidra

6. geogr. gorski rogelj

7. bot.
dente di cane kokotiček (Erythronium dens canis)
dente di leone (piscialetto, soffione) regrat (Taraxacum officinale)

déplaisir [-plɛzir] masculin nezadovoljstvo; vieilli nevšečnost, neprijetnost

à mon grand déplaisir na moje veliko nezadovoljstvo (žalost)
je fais ce travail sans déplaisir to delo kar rad opravljam

déployer [deplwaje] verbe transitif razviti, razgrniti, razprostreti, razganiti, razpeti; pokazati, razkazati

(à) enseignes déployés z razvitimi zastavami
en ordre déployé (militaire) v razvitem (bojnem) redu
déployer une carte, les voiles razgrniti zemljevid, razviti jadra
déployer de l'activité, un grand courage razviti veliko delavnost, pokazati velik pogum
déployer un grand luxe živeti zelo potratno, razkošno
déployer ses richesses razkazovati svoje bogastvo
rire à gorge déployée smejati se na vse grlo

désireux, euse [dezirö, z] adjectif željen, želján

désireux de savoir tout željan vedeti vse
(vieilli) désireux des biens d'autrui nevoščljiv, zavisten
désireux de gloire željan slave
être extrêmement désireux imeti veliko, strastno željo

désolation [-sjɔ̃] féminin opustošenje, razdejanje; uničenje; tuga, huda žalost, obup; beda

désolation d'un pays opustošenje dežele
cette nouvelle nous a plongés dans la désolation ta novica nas je navdala z veliko žalostjo

destajo moški spol akordno delo; delovna pogodba

a destajo počez, povprek; z velikim naporom; pretirano veliko (govoriti)
trabajar a destajo na akord delati
vender a destajo posamič prodajati

déterminer [-ne] verbe transitif določiti, ugotoviti, dognati; odločiti; pripraviti, privesti (à do); povzročiti, imeti za posledico

se déterminer odločiti se (à za)
les experts ont déterminé les causes de l'accident izvedenci so ugotovili vzroke nesreče
l'adverbe détermine le verbe prislov določuje glagol
je l'ai déterminé à ce voyage pripravil sem ga do tega potovanja
cet incident a déterminé un retard important ta incident je povzročil veliko zamudo
à quoi vous êtes-vous déterminé? za kaj ste se odločili?

devil¹ [dévl] samostalnik
vrag, hudobec, zli duh; hudobnež; nesrečnež, revež; stroj za trganje krp; močno začinjena jed

between the devil and the deep sea med dvema ognjema, med Scilo in Karibdo
devil's advocate zagovornik zla, tisti, ki dela medvedjo uslugo
barrister's devil advokatov pomočnik
the devil a bit niti malo ne
blue devil otožnost
devil's bones igralne kocke
devil's books karte, hudičeve podobice
what comes under the devil's back, goes under his belly kar si pridobimo po krivici, nam ne prinese koristi; kar hudič prikveka, nima teka
to hold a candle to the devil pomagati hudobnežu, sodelovati pri zločinu
the devil may dance in his pocket nima niti počenega groša
zoologija, pogovorno devil's darning needle kačji pastir
devil's delight pretep, prepir
to give the devil his due biti komu pravičen (čeprav nam ne ugaja)
to kick up the devil's delight povzročiti veliko zmedo
as the devil likes Holy Water sploh ne, prav nič
the devil's own luck vražja sreča ali smola
lucky devil srečnik, -nica
needs must when the devil drives sila kola lomi
a devil of a go vražja stvar
the devil of a velikanski; ogromno, neznansko
to paint the devil blacker than he is smatrati za slabše kakor je v resnici; risati hudiča na steno
the devil to pay velika neprijetnost, splošno razburjenje
vojska, sleng devil's piano strojnica
to play the devil with nevarno poškodovati, uničiti, slabo s kom ravnati
poor devil revež
printer's devil tiskarski vajenec; tiskarjev kurir
pull devil, pull baker ➞ baker
to raise the devil razgrajati
the devil rebuking sin sova sinici glavana pravi
devil's smiles sončni žarki iz oblakov
devil on two sticks diabolo (otroška igrača)
the devil take the hindmost bog je najprej sebi brado ustvaril
talk of the devil and he is sure to appear ne kliči vraga
devil's tatoo bobnanje s prsti po mizi

Devisenbringer, der, ein großer Devisenbringer sein prinašati veliko deviz

deviz|e ženski spol množina Devisen množina
pomanjkanje deviz der Devisenmangel
dirigirano poslovanje z devizami die Devisenbewirtschaftung
trgovanje z devizami der Devisenhandel
prinašati veliko deviz ein großer Devisenbringer sein

deževen pridevnik
1. (o dežju) ▸ esőVeter je močno zapihal in prinesel prve deževne kaplje. ▸ Erősen fújni kezdett a szél és esőcseppeket hozott magával.

2. (z veliko dežja) ▸ esősDan je bil deževen in meglen. ▸ Esős és ködös nap volt.
Oblačno bo in deževno, vmes bodo tudi posamezne nevihte. ▸ Felhős és esős idő várható szórványosan viharokkal.
Povezane iztočnice: deževna doba, deževni gozd, deževni pragozd

diable [djablə] masculin vrag, hudič, zlodej, satan; familier človek, dečko, možakar; poreden, hrupen otrok; možicelj (na vzmet, igrača); dvokolnica, ciza (za prevoz kamenja, vreč); mreža za lov slanikov pozimi

diable! vraga! hudiča!
au diable! k vragu! prekleto!
du diable si je m'en souvenais! vraga (= nisem) sem se spominjal tega!
à la diable zlobno, grdo, neredno
au diable vauvert zelo daleč
comme un (beau) diable kot obseden, kot nor
du diable, de tous les diables, comme tous les diables peklenski, vražji, hudičev, strašen
un bruit du diable peklenski hrup
en diable prekleto, zelo
il est paresseux en diable on je strašno len
que diable kaj vraga ...
qui, que diable kdo, kaj vraga
diable de vražji
ce diable d'homme ta vražji človek
une diable d'affaire vražja zadeva
pas pour un (beau) diable za nič na svetu
bon diable dobrodušen, simpatičen dečko
grand diable velik, postaven moški
pauvre diable ubožec, revček, siromak
tapage masculin de tous les diables peklenski hrup
table féminin du diable orjaška gomila
travail masculin fait à la diable šušmarsko opravljeno delo
diable à quatre vražji dečko
ce diable de temps to pasje vreme
avoir, loger le diable dans sa bourse biti brez denarja, niti dinarja ne imeti
avoir le diable au corps biti nagle jeze, biti zloben, biti zelo aktiven in živahen
ne craindre ni Dieu ni diable nikogar, ničesar se ne bati
se démener, s'agiter comme un diable dans un bénitier zvijati se, otepati se, skakati kot vrag v kropilnem kamnu
c'est bien le diable si ... to bi bilo zelo nenavadno, če ...
c'est le diable et son train to je (zelo) komplicirano, zamotano
le diable est déchainé pravi pekel se je začel
cet enfant est très diable ta otrok je pravi vražič
c'est (là), voilà le diable! sedaj pa imamo!
c'est le diable tu je težava
ce n'est pas le diable to ni tako težavno
c'est le diable à confesser to je veliko, težavno delo
il est comme, il fait valet du diable on dela več, kot je dolžan delati
donner, envoyer au diable, à tous les diables poslati k vragu
que le diable l'emporte! vrag ga vzemi!
faire le diable (à quatre) besneti, razsajati
habiter, être au diable stanovati daleč, bogu za hrbtom
le diable s'en mêle tu nekaj ni v redu, ne gre prav
tirer le diable par la queue stradati, težko se preživljati (živeti)
ne pas valoir le diable nič ne biti vreden

diavolo

A) m (f -la, -lessa)

1. hudič, vrag:
nero, brutto come il diavolo črn, grd kot hudič
è furbo come, più del diavolo, ne sa più del diavolo od hudiča je, še hudiču bi rep izpulil
il diavolo ci ha messo la coda, le corna hudič ima svoje kremplje vmes
essere come il diavolo e l'acqua santa biti si kot pes in mačka
abitare a casa del diavolo stanovati bogu za hrbtom
andare al diavolo iti k hudiču; spraviti se izpod nog
mandare al diavolo poslati k hudiču
fa un freddo del diavolo hudirjevo je mraz
avere una sete, una fame del diavolo biti hudirjevo žejen, lačen
fare un chiasso del diavolo delati neznosen hrup

2. pren. hudiček, vragec, nepridiprav:
è un diavolo scatenato to je pravcati hudiček
fare il diavolo a quattro zganjati peklenski trušč
avere il diavolo in corpo, avere il diavolo addosso imeti mevlje v riti
avere un diavolo per capello biti ves iz sebe
sapere dove il diavolo tiene la coda pojesti vso modrost z veliko žlico

3. pren.
buon diavolo dobričina
povero diavolo ubožec, nesrečnik

4. (v klicalnih in vprašalnih stavkih)
che diavolo vuole costui? kaj za vraga hoče možakar?
dove diavolo ti sei cacciato kje hudirja pa si bil?
che diavolo ti prende? kaj hudiča ti pa je?

5. igre škis (pri taroku)

6. zool.
diavolo orsino tasmanski vrag (Sarcophilus harrisii)
diavolo spinoso moloh, trnovec (Moloch horridus)
PREGOVORI: il diavolo non è così brutto come lo si dipinge preg. hudič ni tako črn, kot ga slikajo
la farina del diavolo va in crusca preg. kar hudič prikveka, nima teka
il diavolo insegna a far le pentole, ma non i coperchi preg. kakor dobljeno, tako izgubljeno
il diavolo quando è vecchio si fa romito preg. ko hudič ostari, se pomeniši

B) inter. (izraža začudenost, jezo, grajo) hudiča!, hudirja! šment!

C) avv.

1.
alla diavola zanič; na vse pretege:
lavorare alla diavola delati na vse pretege

2.
pollo alla diavola kulin. piščanec v pikantni omaki

diffusione f

1. širjenje, razširjanje; razprševanje; razširjenost

2. fiz. difuzija

3. pren. (propagazione) širjenje, razširjenost:
la rivista ha scarsa, grande diffusione revija ima malo, veliko bralcev

dijaški pridevnik
(o dijakih) ▸ diák, tanuló, tanulóiNa dijaška leta imam lepe spomine, čeprav sem morala z veliko učenja nadoknaditi izostanek od pouka. ▸ Kellemes emlékeim vannak a diákévekről, bár sok tanulással kellett pótolnom az órákról való távollétemet.
Dijaške mesečne vozovnice veljajo le med šolskim letom, ne veljajo pa v času, ko imajo dijaki srednjih šol počitnice ter ob sobotah in nedeljah. ▸ A diákbérletek csak tanév közben érvényesek, de nem érvényesek, amikor a középiskolásoknak vakációja van, valamint szombaton és vasárnap.
Povezane iztočnice: dijaška izkaznica, dijaška vozovnica, dijaški dom, dijaški list

dimettere^*

A) v. tr. (pres. dimetto)

1. odpustiti, odpuščati:
il degente è stato dimesso dall'ospedale bolnika so odpustili iz bolnišnice

2. odstaviti, odstavljati; odpustiti, odpuščati; odpoklicati:
dimettere uno da una carica odstaviti koga s funkcije
lo stabilimento ha dovuto dimettere molti dipendenti tovarna je morala odpustiti veliko delavcev

B) ➞ dimettersi v. rifl. (pres. mi dimetto) odstopiti, demisionirati

discorrere^* v. intr. (pres. discorro)

1. govoriti:
discorrere di politica govoriti o politiki
discorrere del più e del meno kramljati o tem in onem
e via discorrendo in tako naprej
non se ne discorre! o tem je odveč govoriti
se ne fa un gran discorrere o tem se veliko govori

2. nareč. ljubimkati

discretion [diskréšən] samostalnik
preudarnost, opreznost, previdnost; takt, obzirnost; razsodnost, preudarek; molčečnost; pooblastilo, upravičenost

at (ali upon, on) discretion poljubno, po mili volji
to surrender at discretion vdati se na milost in nemilost
years of discretion odrasla doba
to use one's own discretion ravnati po lastnem preudarku
to act with discretion obzirno ravnati
to leave a wide discretion dopuščati veliko svobodo dejavnosti
discretion is the better part of valour opreznost je boljša od hrabrosti
within one's own discretion po lastni preudarnosti

dispensare

A) v. tr. (pres. dispēnso)

1. deliti, razdeljevati:
dispensare sorrisi na veliko se smehljati
dispensare scappellotti klofutati

2. oprostiti, oproščati:
dispensare dal servizio odpustiti iz službe

B) ➞ dispensarsi v. rifl. (pres. mi dispēnso) (fare a meno di) ne storiti, ne reči (česa):
non posso dispensare dal dirvi che... ne morem si kaj, da vam ne bi rekel...