Franja

slinavka samostalnik
1. (organ v trebušni votlini) ▸ hasnyálmirigy
Imel sem namreč velike težave z zdravjem, štirikrat sem bil operiran na slinavki. ▸ Nagy gondjaim voltak ugyanis az egészségemmel, négyszer műtötték a hasnyálmirigyemet.
Pri diabetesu tipa 2 slinavka še vedno proizvaja inzulin, a ne v zadostnih količinah. ▸ 2-es típusú cukorbetegség esetén a hanyálmirigy még mindig termel inzulint, azonban nem elegendő mennyiségben.

2. (žleza za izločanje sline) ▸ nyálmirigyČloveško slino proizvajajo žleze slinavke v ustih. ▸ Az emberi nyálat a szájban található nyálmirigyek termelik.

3. medicina (bolezen) ▸ herpeszes szájnyálkahártya-gyulladás
Iz Kitajske z rahlo zamudo poročajo o izbruhu slinavke med otroki. ▸ Kínából enyhe késéssel számolnak be a gyermekek herpeszes szájnyálkahártya-gyulladásának járványáról.
Slinavka se prenaša z neposrednim stikom sluznice ali kože s slino, ki vsebuje virus. ▸ A herpeszes szájnyálkahártya-gyulladás a nyálkahártyának vagy a bőrnek a vírust tartalmazó nyállal való közvetlen érintkezése útján terjed.

smátrati to consider, to think, to regard, to judge, to believe, to deem, to view, to look upon (as)

smátrati se to regard oneself (za as), to consider oneself, to deem oneself, to believe oneself
smatram ga za poštenjaka I believe him to be an honest man
smatrajo ga za pametnega človeka he is considered a clever man
smátrati kaj za pravilno to deem something right
ne smatram ga za kaj posebnega I would say he's no great shakes
smatra se za zadostno it is deemed sufficient
smatram, da je to moja dolžnost I deem (ali I feel, I hold) it my duty
vedno sem te smatral za svojega najboljšega prijatelja I have always considered you my best friend
smatram ga za zmožnega, da to stori I believe him able to do it (ali capable of doing it)

smétana cream; (na kuhanem mleku) clotted cream

kisla smétana sour cream
jajčna smétana custard
tolčena, stepéna smétana whipped cream
posnemalnik smétane creamer, cream-separator
posneti smétano to take off the cream (by skimming), to cream (tudi figurativno)
on vedno posname smétano (figurativno) he always takes the cream
delati smétano, dodati smétano to cream
stepati smétano to whip the cream

smôla (zemeljska) pitch; bitumen

katranska smôla coal-tar pitch; (drevesna) resin, gum arabic; (terpentinova) rosin
čevljarska smôla cobbler's wax; (figurativno) hard luck, ill-luck, bad luck, misfortune, mishap, ill fortune
smôla! (figurativno) hard luck!, tough luck!, hard lines!
vedno imam smôlo I am an unlucky fellow, žargon I always cop it
ona mi prinaša smôlo she brings me bad luck
črn kot smôla pitch-black
da bo moja smôla še večja... to crown my misery...

smôla poix ženski spol , résine ženski spol , poix-résine ženski spol ; figurativno malchance ženski spol ; familiarno guigne ženski spol , guignon moški spol , déveine ženski spol, popularno poisse ženski spol

bela smola poix blanche
čevljarska smola poix noire
drevesna smola résine d'arbre
umetna smola résine artificielle (ali synthétique)
zemeljska smola (asfalt) poix minérale, bitume moški spol
s smolo prevleči poisser, enduire de poix (ali de résine)
imeti smolo (figurativno) avoir de la malchance (ali familiarno la guigne, du guignon, de la déveine), jouer de malheur, popularno avoir la poisse, manquer de pot, n'être pas verni
nekdo, ki ima vedno smolo (figurativno) malchanceux moški spol quelqu'un qui n'a jamais de chance, familiarno guignard moški spol, déveinard moški spol
kdor za smolo prime, se osmoli qui touche à la poix, s'embrouille les doigts

smôla

1. pez f , (ladijska) brea f , (čevljarska) cerote m

drevesna smola resina f
borova smola resina de pino
brezova smola aceite m de abedul
jelova smola resina de abete; abetinote m
zemeljska smola betún m

2. fig fam mala suerte f , mala pata f , mala sombra f , suerte adversa

oseba, ki ima vedno smolo (fig) desdichado m, fam cenizo m
namazati s smolo empegar, embrear, untar con brea
imeti smolo (fig) tener mala suerte, fam tener mala sombra, tener mala pata; fracasar

sneg¹ [é] moški spol (-a, ni množine) der Schnee (drseči Gleitschnee, globoki Tiefschnee, gnili Faulschnee, kompaktni/sprijeti/strnjeni/utrjeni/vezani Festschnee, Kompaktschnee, lepljivi/lepki Pappschnee, mehki Weichschnee, mrzli Kaltschnee, nabiti/naphani Packschnee, Pressschnee, nesprijeti/rahli/sipki Lockerschnee, novi/novozapadli Neuschnee, plovni/tekoči Schwimmschnee, puhasti Wildschnee, rdeči Blutschnee, spomladanski Frühjahrsschnee, Frühlingsschnee, Sulzschnee, stari Altschnee, suhi Trockenschnee, vlažni/južni Feuchtschnee, Nassschnee, živi Triebschnee)
nakodrani sneg Windrippen množina, Windrippeln množina, Schneerippeln množina
živi sneg (vejavica) die Schneedrift, (nizka vejavica) das Schneefegen, (visoka vejavica) das Schneetreiben
… snega Schnee- (pritisk der Schneedruck, gostota die Schneedichte, krpa/zaplata der Schneefleck, plastovitost die Schneeschichtung, teža/breme die Schneelast, osipanje die Schnee-Entladung, polzenje das Schneekriechen, prestrezanje/zadrževanje der Schneerückhalt, sposobnost zadrževanja das Schneerückhaltevermögen)
plaz … snega die -schneelawine (drsečega Gleitschneelawine, kložastega Schneebrettlawine, mokrega Nassschneelawine, novega Neuschneelawine, sprijetega Festschneelawine, Kompaktschneelawine, suhega Trockenschneelawine)
… za sneg Schnee-
(očala die Schneebrille, lopata die Schneeschaufel)
stari sneg Altschnee, alter Schnee
svež sneg junger Schnee, Neuschnee
sneg, ki ga prenaša veter gewehter Schnee
sneg do nižin Schnee bis in die Tallagen hinein
lopata za sneg die Schneeschippe, der Schneeschieber
kup snega der Schneeberg
kidanje snega das Schneeschippen, Schneeschaufeln, Schneeräumen
ločnica večnega snega die Schneegrenze
plast snega die Schneeschicht
plug za pluženje snega der Schneepflug
dež pomešan s snegom der Schneeregen
veliko snega große Schneemengen
višina snega die Schneehöhe
čistiti/plužiti sneg (den Schnee) räumen, die Straße räumen
kjer je vedno dovolj snega schneesicher
spolzek zaradi snega schneeglatt
z malo snega schneearm
z veliko snega schneereich
ki se upogiba pod snegom schneebeladen
pokrit s snegom schneebedeckt
odrezan zaradi snega eingeschneit
prekriti s snegom einschneien
smrt v snegu der weiße Tod
figurativno lanski sneg Schnee von gestern

sobrado preostal, odvečen; drzen, smel

sobrado de bienes zelo premožen
hay tiempo sobrado je še vedno časa dovolj; je še vedno čas
sobrado m podstrešje
sobrados pl Arg ostanki jedi

society [səsáiəti] samostalnik
družba; skupnost, zadruga; družbeno okolje; društvo, združenje, združba, zveza društev; višji krogi, imenitna (elegantna) družba (svét); družabnost, družabno življenje, občevanje
cerkev red
ameriško, cerkev člani cerkvene občine, ki imajo pravico glasovanja

society column družabne vesti (rubrika v časopisu)
co-operative society potrošniška zadruga
society goods družbeno premoženje
human society človeška družba
society lady dama iz visoke družbe
the leaders of society vodje (vrhovi) družbe
society people višja družba
the Society of Friends kvekerji
the pests of society figurativno paraziti (družbe)
the Royal Society Kraljeva Družba (vrsta akademije znanosti, ustanovljena leta 1662)
I always enjoy his society vedno sem vesel njegove družbe
to go into society zahajati v družbo

sol moški spol sonce, sončni sij; bikoborba sončna stran (v areni); sončni tolar (= španski duro, 5 peset)

sol naciente vzhajajoče sonce, sončni vzhod
día de sol sončen dan
entrada de sol (bikob) vstopnica za sončno stran v areni
rayo del sol sončni žarek
reloj de sol sončna ura
salida (puesta) del sol sončni vzhod (zahod)
tostado del sol ogorel od sonca
a pleno sol v polnem soncu
con sol podnevi
de sol a sol, de sol a sombra od jutra do večera
coger el sol sončarico dobiti
hace sol sonce sije
tomar el sol, exponerse al sol sončiti se
el sol se deja caer zelo pripeka
no dejar a sol ni a sombra a uno komu vedno za petami biti, ne ga pustiti pri miru
al ponerse el sol ob sončnem zahodu
antes de salir el sol pred sončnim vzhodom
dos ojos como dos soles (fig) par čudovito lepih oči

sōlfa f

1. glasba star. solfeggio:
battere la solfa dajati takt

2. pren. stara pesem, lajna:
la solita solfa vedno ista pesem

sōlito

A) agg. navaden, običajen:
fare la solita vita živeti kot ponavadi
essere alle solite biti pri starem, običajnem
essere solito (solere) imeti navado

B) m običajno, navadno:
al solito kot vedno, kot ponavadi
di solito ponavadi

song [sɔŋ] samostalnik
pesem (za petje), petje; spev, pesem, pesnitev, poezija
figurativno malenkost

for an old song figurativno zelo poceni
song of a motor šum, brnenje motorja
no song, no supper figurativno za malo denarja, malo muzike, za (iz) nič ni nič
not worth an old song piškavega oreha ne vreden
folk song, traditional song ljudska (narodna) pesem
part song glasba pesem za več glasov
sacred song duhovna pesem
it's the same old song to je (vedno) ista stara pesem
to burst forth into song začeti (naglas) peti
to buy (to sell, to get) for a song (for a mere song) kupiti (prodati, dobiti) za skorjico kruha (zelo poceni, skoraj zastonj)
to change one's song ubrati drug ton (druge strune)
he gave me a song and dance about how busy he was pripovedoval mi je čuda o tem, koliko dela ima
to sing another song (a different song) drugo pesmico zapeti, figurativno spremeniti ton, ubrati druge strune
that's nothing to make a song about zaradi tega ni treba delati nobenega hrupa, to ni važno

sopra

A) prep.

1. na, nad, čez:
accumulare debiti sopra debiti vedno znova se zadolževati
la facciata poggia sopra due colonne pročelje leži na dveh stebrih
mettiamoci una pietra sopra! pren. pozabimo!
stendere una coperta sopra il letto razgrniti odejo čez posteljo
vivere al di sopra delle proprie possibilità živeti nad svojimi možnostmi

2. na; proti:
buttarsi sopra il nemico vreči se na sovražnika
dare sopra a qcn. pren. ne dati komu prav
stare sopra qcn. pritiskati na koga

3. po (časovno):
bere un po' di vino sopra la pastasciutta po paštašuti spiti malo vina
berci sopra splakniti kaj; pren. piti na kaj
dormirci sopra pren. prespati kaj

4. nad, čez, več kot:
pesare sopra il quintale tehtati več kot stot
averne fin sopra i capelli pren. imeti česa čez glavo
essere sopra pensiero biti raztresen, zaskrbljen

5. o, na:
conferenza sopra la riforma monetaria konferenca o denarni reformi
fare assegnamento sopra qcn., qcs. računati na koga, kaj
giocare, puntare sopra una carta igrati, staviti na karto
tornare sopra una decisione premisliti si

6. bolj kot:
mi interessa sopra ogni altra cosa zanima me bolj kot vse drugo

B) avv.

1. zgoraj:
un dolce con sopra uno strato di cioccolata slaščica, prekrita s slojem čokolade
più sopra višje; ekst. zgoraj, na gornjem nadstropju

2. prej, predhodno:
con riferimento a quanto detto sopra upoštevaje, kar je bilo prej rečeno

C) agg. invar.
sopra, di sopra višji, zgornji, vrhnji:
la parte di sopra gornja stran

Č) m invar.
il sopra, il di sopra vrhnja, gornja stran

sottana f

1. spodnjica; krilo:
sottana di cotone, di lana, di tela bombažno, volneno, platneno krilo
stare sempre attaccato alla sottana della mamma pren. držati se še vedno maminega krila (tudi slabš.)

2.
sottane pog. ženske:
correre dietro alle sottane tekati za ženskami, ženskariti

3. relig. talar

soucier [susje] verbe transitif, vieilli povzročati skrbi, vznemirjati

se soucier de skrbeti za, brigati se za; delati si skrbi zaradi
il se soucie toujours des autres vedno skrbi za druge
il s'en soucie comme de l'an quarante, comme de sa première chemise on se za to briga kot za lanski sneg

sovrážnik (-a) | -ica (-e) m, f nemico (-a); avversario (-a):
smrtni, zagrizen sovražnik nemico mortale, acerrimo
osebni sovražnik nemico personale
politični sovražnik avversario politico
sovražnik nasilja nemico della violenza
aids je še vedno naš največji sovražnik l'Aids è ancora il nostro peggior nemico
tega ne bi storil niti najhujšemu sovražniku questo non lo farei nemmeno al mio peggior nemico
sovražnik glasbe melofobo
sovražnik cerkve anticristo, mangiapreti
sovražnik novega misoneista

spērō -āre -āvī -ātum (spēs)

1. (koga, kaj ali kaj ugodnega) pričakovati, upati na kaj, glede česa, nadejati se česa, gojiti up(anje), nado na kaj, glede česa, živeti v up(anj)u (nadi) na kaj, glede česa, pričakovati kaj, obetati si kaj (naspr. metuere, timere); abs.: sperat quidem animus Pl., ut neque accusator timere neque reus sperare debuerit Ci., ego sperare non destiti Ci. ep., bene ali recte sperare Ci. nadejati se (česa) dobrega, upati na kaj dobrega, recte spero Ter. upravičeno upam = vdalo se bo; kot vrinjeni stavek: spero Pl., Ter., Ci., ut spero Ci., N. ali quemadmodum spero Ci.; z de: de otio nostro spero iam Ci. ep., de (od) eo bene sperare N. nadejati se česa dobrega, upati na kaj dobrega; z obj. v acc.: deos teque Pl. upati na bogove in tebe, zaupati v bogove in vate, provinciam, pacem, meliora Ci., ab aliquo victoriam C., omnia ex victoria C., ne mortem quidem honestam S. fr., quod sapienter speravimus Col., quartanam sperantibus aegris Iuv. da mrzlico preležijo in da pritisne le vsak četrti dan; v pass.: plures nuntii sperabantur T., Germani, qui ab ipsis sperentur T., quo mitius imperium Romanum speraretur T., spem speratam obtulisti mihi Pl. gojeno nado, up, ki sem ga gojil, sperata libertas Ci. ali gloria Ci. ep., L. ali praeda C., favor speratus H.; z dvojnim acc.: quem praecipuum adiutorem speraverat Suet. na čigar pomoč se je bil prav posebej zanašal; z ACI, nav. fut.: Pl., Ter. idr., hanc sibi rem praesidio sperant futuram Ci., ex quibus sperant se maximum fructum esse capturos Ci., sperare pro eius iustitia, quae petierint, impetraturos C., sperans facile eum occasurum S., sperat se absolutum iri Ci.; (po gr. skladu): visura (= se visuram esse) et quamvis numquam speraret Ulixen Pr.; elipt.: qui … semper amabilem (sc. te fore) sperat H.; inf. fut. opisan: spero fore, ut contingat id nobis Ci.; v pass. skladu: legiones secuturae sperabantur T., plurimae gentes collaturae capita sperabantur Amm.; redkeje z inf. pr. pri istodobnem (sočasnem) dejanju, pri glag. posse pa vedno: Pl., Ter. idr., spero ex hoc ipso non esse obscurum Ci., quae volumus, reliquos sentire speramus C., magnitudine poenae reliquos terreri sperans C., mala mea cum tuis bonis misceri sperem S. fr., satis sperare perbrevis aevi Carthaginem esse L., sperabat se comparare salutem Corn., desine fata deûm flecti sperare precando V., neque ego hanc abscondere furto fugam speravi V., speravit explere se numerum posse C.; še redkeje z inf. pf. pri preteklem dejanju: Pl., Ter., Sen. ph. idr., de nostra Tullia spero cum Crassipede nos confecisse Ci. ep., quorum mentes nondum ab superiore bello resedisse sperabat C., mirifice sperabat se esse locutum Cat.; neklas. s finalnim stavkom: Sen. rh., Sen. ph., Iust. idr., quoniam, ut salvum vellent tyrannum, sperare non poterat L. — Od tod subst. pt. pf.
a) sperātus -ī, m in spērāta -ae, f (o zaročencih) zaželeni, zaželena, ljubi, ljuba, zaročenec, zaročenka, ženin, nevesta: mecum speratum adducere Afr. ap. Non., sperata, salve Pl., speratam suam uxorem petiit Hyg., habent speratas Arn.; tudi o zakoncih: Amphitruo uxorem salutat laetus speratam suam Pl.
b) spērāta -ōrum, n gojene želje, gojena nada, gojen(i) up(i): potiri sperata L. svoje upe videti uresničene, contra ali praeter sperata Amm.

2. occ. (kaj neugodnega) pričakovati, zavedeti (zavedati) se, ovesti (ovedeti) se česa, domnevati kaj, bati se česa: Pl., Ter., Afr. ap. Char. idr., sin a vobis, — id quod non spero, — deserar Ci., haec iam mihi speranda fuerunt V., hunc ego si potui tantum sperare dolorem, et perferre … potero V., si genus humanum et mortalia temnitis arma, at sperate deos memores fandi atque nefandi V., sperare aliquod in Africa bellum Fl.; z ACI: haec spero vobis molesta videri Ci., mene efferre pedem, genitor, te posse relicto sperasti … ? V., non speravi te sequi Stat., exstinguine mea speravi te posse manu? Val. Fl.; v pass.: quae (sc. inedia) per multas difficilesque causas iam adfore sperabatur Amm.

spoke¹ [spóuk]

1. samostalnik
špica, napera (pri kolesu, krmilu); prečka, klin (pri lestvi); cokla; zavora za kolo

he is always putting a spoke in my wheel figurativno vedno mi meče polena pod noge, mi prekriža (prepreči, ovira) načrte

2. prehodni glagol
zavirati (kolo); dati (narediti) špice (kolesu)

spomín memory; remembrance (of), recollection; reminiscence (of); mind; (spominek) souvenir, keepsake, (s sejma) fairing

dober spomín retentive (ali tenacious) memory
po spomínu by (ali from) memory
v spomín na in memory of, in remembrance of
v spomínu sedaj živečih within living memory
spomenik njemu v spomín a monument to his memory
spomína vreden memorable
prijetni spomíni pleasant recollections pl
spomíni na prvo svetovno vojno recollections of the Great War (ali the first World War)
imeti dober spomín to have a good memory
imeti slab spomín za (biti pozabljiv) to have a weak memory for
imeti kaj v medlem spomínu to have a dim recollection of something
imam še (vedno) v spomínu it is still within my recollection
imeti kaj v spomínu to have something in remembrance, to bear (ali to have, to keep) something in mind
obdržati v lepem spomínu koga to hold someone in fond remembrance
obujati spomíne to recall memories
objaviti svoje spomíne to publish one's reminiscences
poklicati komu kaj v spomín to recall something to mind
ohraniti v dobrem spomínu kaj to retain a good memory of something
moj spomín sega le deset let nazaj my memory spans only the last ten years
to mi je ušlo iz spomína it has escaped my memory
če me spomín ne vara if my memory serves me (right)
vtisniti komu kaj v spomín to stamp something on someone's mind
vtisniti si v spomín to commit to memory
živeti od spomínov to live on one's reminiscences