Franja

orbis -is, abl. orbe (loc. orbī Ci. (Arat.), Varr., Lucr., orbi terrae Ci., orbi terrarum Ci., Lucr., tudi: toto in orbi terrarum), m

1. krog, kolobar, okroglina, oblina: equitare in orbem O., quinque orbīs explent cursu V., in orbem torquere Ci., orbem ducere Sen. ph. ali efficere O. narediti (narisati, začrtati) krog, digitum iusto orbe terit anulus O. prstan ravno prav ustreza prstu, orbis rotae O., Plin. idr. kolesno platišče, brevior munitionis orbis L. ožji obzidni krog, ožje obzidje; occ.: o. lacteus (= gr. γαλαξίας κύκλος) Ci. Rimska cesta, signifer Ci. živalski krog („zverokrog“), zodiak, orbes finientes Ci. obzorje, horizont, o. laneus Pr. volnen povoj; poseb. kot voj. t.t. krog, karé, četverokotnik: orbem facere C., S. ali in orbem consistere C. ali in orbem coire, orbem colligere, volvere L. narediti kolobar, oblikovati krog (kare, četverokotnik), in orbem se tutari L.

2. metaf. krog, kroženje, krožitev, krožni tek, krogotèk (krogoték), krogotòk (krogotók): stellae orbes suos conficiunt Ci., triginta volvendis mensibus orbes explebit V. 30 letnih krožnih tekov, o. annuus V., idem orbis in singulos annos volvitur L. isti krožni tek (pojavov) se redno ponovi vsako leto, imperium per omnes in orbem ibat L. je prehajalo krožno na slehernega, zapovrstjo, anguis rapit orbīs per humum V. se vije po tleh, columbarum crebris pedum orbibus adulatio Plin. s pogostim krožnim gibanjem nog = s pogostim obhajanjem (v krogu); poseb. pogosto orbis terrarum zemljekróg, zemlja, (vesoljni) svet: L., N., Iust., Lucr. idr., impleverunt orbem terrarum nominis sui gloriā Ci., Ceres omnem orbem terrarum peragravit Ci.; tudi samo orbis: alter orbis Vell., Fl. drug zemljekrog, nov svet; poseb. o rim. cesarstvu: o. noster Vell., o. Romanus Aur.; o. orationis ali verborum Ci. veliki stavek, perioda; orbis doctrinae (= gr. ἐγκύκλιος παιδεία) Q. enciklopedija znanosti = delo, ki obsega jedro vseh vej znanosti.

3. meton. okrogla plošča, kolut, kolo: o. mensae O. mizna plošča, genuum O. pogačica, jabolko na kolenih, clipei V. okrogel ščit ali posamezna plošča na ščitu, clipei septemplicis extremi orbes V.; v enakih pomenih tudi samo orbis: Sil., Stat., Petr., Val. Fl., illa (sc. hasta) per orbem aere cavum triplici … transiit V., decimo orbe (sc. telum) moratum O., rota orbis (apoz.) V. vrteče se kolo, dubio Fortuna stans in orbe O. na dvomljivem (varljivem) kolesu sreče; pren.: festive … orbis in hac re publicā est conversus Ci. ep. se je obrnilo kolo politike; preg.: circumagetur orbis L. kolo sreče se bo obrnilo (se obrne).
a) occ. vse, kar je kolutasto, okroglo, npr. α) očesna jamica, tudi oči same, oko samo: inanis luminis orbis O., laevus luminis orbis Val. Fl., ardentīs luminis orbīs ad moenia torsit V., gemino ab orbe (= oculo) O., sanguineas rotare orbes Val. Fl., vacui orbes Stat. (v oslepljenih Ojdipovih očeh). β) sončni ali mesečev krog: solis orbis L., Vell., lunae orbis fulgens Lact., luna implet orbem O.; tudi samo orbis: referet diem et lucidus orbis (sonce) erit V. γ) nebesni obok (svod), nebo: H., sol medium caeli conscenderat orbem V., orbem medium non subibat V., Atlas aetherios orbīs umero sustinet V.; poseb. orbis terrae (za razliko od orbis terrarum, gl. zgoraj pod 2.). δ) zemeljski krog, zemljekróg, zemlja, svet (ki po predstavah starodavnikov plava kot plošča v Okeanu): orbis terrae circuitio Vitr., veram mensuram orbis terrae colligere Vitr. natanko preračunati zemeljski obseg, ager Campanus orbis terrae pulcherrimus Ci., imperium orbis terrae Ci., summum consilium orbis terrae Ci. ε) meton. človeški rod, svet: orbis terrae memoria sempiterna Ci., toti salutifer orbi cresce puer O.; od tod ζ) pesn. = dežela, (po)krajina, ozemlje, vladavina, kraljevstvo idr.: Scythicus O., Eous O. jutrova dežela, Jutrovo, vzhod, Creta, qui meus est orbis O., dii te summoveant orbe suo O.
b) razne druge okrogle stvari, npr. α) okrogla, zlasti marmornata miza: Iuv., Mart. β) z okroglimi koščki pisanega marmorja obložen tlak: Iuv. γ) okrogel diskov kolut, disk: discus, quo ictus ab orbe cadas O. δ) tehtnična skledica, tehtnično torilce: instabilis natat (sc. libra) alterno depressior orbe Tib. ε) zrcalo: addidit et nitidum sacratis crinibus orbem, quo felix facies iudice tuta fuit Mart. ζ) neke vrste pávka, bóbnica (bobníca), tamburín (tympanum): Auct. ap. Suet. η) „kolut“, „krožec“, neka nam neznana okrogla riba: Plin.

oreja ženski spol uho, uhelj; sluh; oslovsko uho (v knjigi)

pabellón de la oreja ušesna mečica
oreja de zapato jezik pri čevlju
zapato de oreja čevelj na zaponko
conceder la oreja (bikob) odrezano uho usmrčenega bika podeliti bikoborcu kot častno nagrado
tirar (de) la oreja, tirar las orejas za ušesa (po)vleči
con las orejas gachas s povešenimi ušesi
aguzar las orejas z ušesi striči, na ušesa vleči
bajar las orejas ponižno ubogati
haber visto las orejas al lobo uiti veliki nevarnosti
hacer orejas de mercader gluhega se narediti
rasgarse las orejas za ušesi se (po)praskati
me suenan las orejas v ušesih mi zveni
taparse las orejas ušesa si (za)mašiti

oriēnte m

1. orient, vzhod:
Venezia è a oriente di Padova Benetke so vzhodno od Padove
impero romano d'oriente vzhodnorimsko cesarstvo

2. Vzhod, vzhodne dežele:
Vicino, Medio Oriente Bližnji, Srednji vzhod

3.
Grande Oriente Veliki orient (osrednja prostozidarska loža)

4. biserna presojnost

orsa f

1. medvedka

2. astr.
Orsa maggiore, Orsa minore Veliki, Mali medved

osa ženski spol medvedka

Osa Mayor (Menor) veliki (mali) medved (ozvezdje)

ostriž¹ moški spol (-a …) živalstvo, zoologija podred: der Barschfisch
pravi ostriž Echter Barsch (navadni/potočni [Flußbarsch] Flussbarsch, rumeni Gelbbarsch, zlati Goldbarsch)
morski ostriž Brandungsbarsch
nandidski ostriž Nanderbarsch (Schomburgkov der Vielstachler, modri badis der Blaubarsch, der Topfgucker)
sončni ostriž Sonnenbarsch (navadni Gemeiner, uhati Großohriger)
pritlikavi sončni ostriž Zwergbarsch (pasasti Gebänderter, črni Schwarzbarsch)
ploščati sončni ostriž Scheibenbarsch
veliki črni ostriž Großer Schwarzbarsch
stekleni ostriž Glasbarsch (indijski Indischer, nilski Nilbarsch)
veleoki ostriž Priacanthus: Großaugenbarsch
zobčasti ostriž Zackenbarsch

otròk (-ôka) m

1. bambino, bambina:
pestovati, previjati otroka cullare il bambino, cambiare le fasce, il pannolino al bambino
posvojiti otroka adottare un bambino
lažniv, razvajen otrok un bambino bugiardo, viziato
duševno nerazvit otrok bambino ritardato mentale
delavski, kmečki, mestni otrok bambino di famiglia operaia, contadina, cittadina
predšolski, šoloobvezni otroci bambini in età prescolare, scolare

2. figlio: otroci figliolanza, prole; pren. nidiata; knjiž., šalj. progenie;
dobiti, roditi otroka avere, partorire un figlio
nezaželen otrok figlio indesiderato
nezakonski otrok figlio illeggittimo, figlio naturale
edini otrok figlio unico
otroci iz prvega zakona figli di primo letto
nedonošen otrok figlio nato prematuro, (nato) prematuro, neonato prematuro, bambino nato prematuro
inkubator za nedonošene otroke incubatrice (per nati prematuri)
izgubiti otroka abortire
odpraviti otroka abortire

3. pren. figlio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
otrok je moker il bambino è bagnato, ha fatto la pipì
saj nisi otrok non sei mica un bambino
ne bodi tak otrok non fare lo stupido
dati, darovati življenje otroku partorire, dare alla luce un figlio
čakati otroka (biti noseča) aspettare un bambino
pog. delati otroke fare figli
imeti otroka pri prsih allattare il bambino
odstaviti otroka svezzare il bambino
pričakovati otroka aspettare un bambino
biti velik otrok essere un ingenuo
pren. biti otrok svojega časa essere figlio del proprio tempo
ubogi otrok! povera creatura!
večni otrok eterno fanciullo
čudežni otrok fanciullo, prodigio
bibl. pomor nedolžnih otrok strage degli innocenti
otrok navade consuetudinario
PREGOVORI:
veliko babic — kilav otrok troppi cuochi guastano la cucina
majhni otroci — majhne skrbi, veliki otroci — velike skrbi figli piccoli piccoli fastidi, figli grandi grandi fastidi
kakršni starši, takšni otroci quale il padre, tale il figlio, il frutto non cade lontano dall'albero

ourse [urs] féminin medvedka

la Grande ourse, la Petite ourse Veliki, Mali voz (ozvezdje)

p, P m, f (črka) p:
P maiuscolo veliki P
p minuscolo mali p; ptt
p come Padova p kot Piran (pri črkovanju); mat.
p greco pi, Ludolfovo število

p [pé] m inv.

1. (lettera) p, pi:
mali, veliki p p minuscola, P maiuscola

2. med.
vitamin P vitamina P

3. (consonante) p

pagaille, -gaye, -gaïe [pagaj] féminin, familier nered; zmešnjava

en pagaille v neredu; (familier) v veliki množini, količini

pahnjen pridevnik
1. (o nastopu ali spremembi situacije) ▸ taszított, döntöttGovedorejci smo pahnjeni v položaj, iz katerega ne vidimo izhoda. ▸ Minket, szarvasmarha-tenyésztőket kilátástalan helyzetbe taszítottak.
Malokdo pa pomisli, da je dekle že od rane mladosti pahnjeno v svet šovbiznisa. ▸ Csak kevesen gondolnak arra, hogy a lányt már fiatalkorában a showbiznisz világába taszították.
Pripovedovalca zgodbe sta otroka, pahnjena v vrtinec vojne. ▸ kontrastivno zanimivo A két elbeszélő a háború forgatagába sodródott gyermek.
Takrat ko zamenjamo bivalno okolje, je naš prebavni sistem pogosto pahnjen iz ustaljenega ritma. ▸ Amikor lakókörnyezetet változtatunk, az emésztőrendszerünk gyakran kizökken a megszokott ritmusból.
Veliki Stalin je bil pahnjen s prestola slave. ▸ A nagy Sztálint letaszították a dicsőség trónjáról.

2. (o fizičnem premiku) ▸ letaszított, lelökött
Pahnjena na oblazinjeni sedež se je zastrmela v presenečenega starca. ▸ kontrastivno zanimivo Párnázott ülésbe huppanva a meglepődött öregemberre bámult.
Zanesljivo vem, da je bil Kenneth pahnjen s terase! ▸ Biztosan tudom, hogy Kenneth-t lelökték az erkélyről.

paj|ek⁴ moški spol (-ka …) živalstvo, zoologija rak kratkorepec:
morski pajek Maia: die Seespinne (mali Kleine Seespinne, veliki Große Seespinne, die Teufelskrabbe)
Hyas: die Meerspinne

pajesen samostalnik
botanika Ailanthus (drevo) ▸ bálványfa
Povezane iztočnice: veliki pajesen, visoki pajesen

palo moški spol palica, kol, batine, les, sramotilni kol, nakoličenje (smrtna kazen); barva aduta

palo de escoba držaj pri metli
palo de favor barva aduta
palo mayor veliki jambor
palo santo palisandrov les
caballo de palo gugalni konj
cuchara de palo lesena žlica
pie, pata de palo lesena noga
dar palos a uno pretepsti koga
recibir (llevar) palos dobiti batine
de tal palo, tal astilla jabolko ne pade daleč od drevesa
andar a palos pretepati se
liarse a palos (con) prepir začeti (z)
matar a palos do smrti pretepsti
terminarse a palos s pretepom se končati

pand|a moški spol (-e …) živalstvo, zoologija der Panda
mali panda Kleiner Panda, der Katzenbär
veliki panda der Bambusbär, der Riesenpanda

pánda (-e) m zool.
veliki panda panda gigante, orso del bambù (Ailuropoda melanoleuca)

pāniceus 3 (pānis) narejen iz kruha, krušen: milites Panicei Pl. vojaki iz Krušnega sela (šalj. natolcuje na panis in samnitsko mesto Pana), mensae Serv. veliki hlebci.

Pâques [pɑk] féminin plurielali masculin, religion velika noč

Pâques fleuries cvetna nedelja
Pâques féminin pluriel closes bela nedelja
œufs masculin pluriel de Pâques pirhi
semaine féminin avant Pâques, de Pâques véliki teden, teden po veliki noči
vacances féminin pluriel de Pâques velikonočne počitnice
Pâques tombe tôt cette année letos je velika noč zgodaj
le lundi de Pâques est chômé velikonočni ponedeljek je dela prost dan
à Pâques ou à la Trinité zelo pozno, nikoli
c'est long comme d'ici à Pâques do takrat je (pa) še dolgo
(religion) faire ses Pâques (ali: pâques) opraviti velikonočno spoved in obhajilo
souhaiter de joyeuses Pâques à quelqu'un voščiti komu vesele velikonočne praznike

parasol [pærəsɔ́l] samostalnik
sončnik

botanika parasol mushroom veliki dežnik (goba)