Franja

kléšče (kléšč) f pl.

1. tenaglia, tenaglie; pinza, pinze:
čeljusti klešč ganasce della tenaglia
s kleščami potegniti žebelj cavare un chiodo con le tenaglie
pren. imeti koga v kleščah stringere qcn. in una morsa
koničaste klešče pinze a punta
kovaške klešče tenaglie per fabbro
mizarske klešče tenaglie per falegname

2. voj. morsa; zool. chele

3. (kleščam podobna priprava):
klešče za kodranje arricciacapelli
klešče za orehe schiaccianoci
klešče ščipalke tronchese
klešče za sladkor molletta per lo zucchero
klešče za žerjavico molle
pren. biti v kleščah trovarsi in una morsa
cevne klešče pinza per tubi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
med. ekstrakcijske klešče forcipe
porod s kleščami parto con il forcipe
gozdarske klešče compasso a slitta, calibro a corsoio
izolirne klešče pinza da elettricista
luknjalne klešče pinze per forare
razperilne klešče licciaiola

klientéla (-e) f clientela:
priložnostna, stalna klientela clientela occasionale, fissa
politična klientela clientela politica
ustvariti si klientelo farsi una clientela

klistírati

klistirati koga dar (ali administrar) a alg una lavativa; clisterizar

kljúčen clave

ključna beseda (industrija, postojanka, vprašanje) palabra f (industria f, puesto m, cuestión f) clave
ključni položaj posición f clave
imeti ključni položaj ocupar una posición clave

klofúta bofetada f , fam torta f

krepka klofuta bofetón m
dati (dobiti) klofuto dar (recibir) una bofetada

kmálu adv.

1. (izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času) presto:
počitnice so kmalu minile le vacanze sono passate presto

2. pren. (izraža majhno razdaljo) subito:
trg je kmalu za vogalom la piazza è subito dietro l'angolo

3. (izraža, da je bilo dejanje blizu uresničitve) a momenti:
kmalu bi se zgodila nesreča a momenti avveniva una disgrazia

4. (hkrati) contemporaneamente

ko konj. (v odvisnih stavkih)

1. (v časovnih stavkih za izražanje)
a) (sočasnosti) quando:
ko se je prebudil, je stalo sonce že visoko quando si svegliò il sole era già alto
b) (predhodnosti) (non) appena:
brž ko prideš domov, mi piši non appena sei a casa scrivimi
c) prej ko (zadobnosti) prima che, prima di:
za novico sem zvedel, še prej ko sem se vrnil ho saputo la notizia prima di tornare
č) medtem ko (za poudarjanje nasprotja med dejanjem nadrednega in odvisnega stavka) mentre, invece:
lani je imela industrija precej težav, medtem ko je letos položaj precej boljši l'anno scorso l'industria si trovava in difficoltà, mentre quest'anno la situazione è notevolmente migliorata

2. (v vzročnih odvisnikih) quando, dato che, visto che, dal momento che:
kaj bi tajil, ko pa je res perché insisti nel negare, quando è vero

3. knjiž. (v pogojnih stavkih s pogojnim naklonom; če) se:
ko bi se fant malo učil, bi bil zdelal se il ragazzo avesse studiato un po', avrebbe passato la classe
(za izražanje želje ali omiljenega ukaza) kaj ko bi poslali po zdravnika? e se mandassimo per il medico?

4. knjiž. (v dopustnih odvisnikih; čeprav) benché, quantunque, sebbene; anche se:
ko bi tudi imel, tebi ne bi dal anche se avessi, a te non darei

5. knjiž. ko da, kot da, kakor da (v primerjalnih odvisnikih) come se:
odskočil je, ko da bi ga kača pičila fece un salto, come se l'avesse morso una serpe

6. (v primerjalnih odvisnikih za izražanje sorazmernosti) più... più, più... meno:
bolj ko vpije, manj ga poslušajo più lui sbraita e meno gli danno ascolto
dalj ko je bral, bolj ga je povest zanimala più leggeva e più il racconto lo avvinceva

kobílica (-e) f

1. zool. cavalletta:
kobilica selivka locusta (Locusta migratoria)
cvrčanje kobilic il frinire delle cavallette
pren. biti kot kobilic essere (in) tantissimi

2. dem. od kobila cavallina

3. navt. (gredelj) chiglia:
postaviti kobilico impostare una nave

4. muz. ponticello

kòl (-a) m

1. palo; (za vinograd) broncone:
hrastov kol palo di quercia
mučilni kol palo della tortura
hist. natikati (ljudi) na kole impalare
hoditi kot bi imel kol v hrbtu camminare impalato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. obesiti študij na kol gettare lo studio alle ortiche
pren. dobiti jih s kolom po glavi ricevere una stangata, prendersi una doccia fredda
arheol. stavbe na koleh palafitte

2. žarg. šol. insufficiente

kolájna medalla f

spominska kolajna medalla conmemorativa
druga plat kolajne el reverso de la medalla
odlikovati koga s kolajno condecorar con una medalla a alg
dobiti kolajno ganar una medalla

kolésce (-a) n

1. dem. od kolo rotella:
rib. kolesce (na ribiški palici) mulinello (della canna da pesca)
pren. manjka mu eno kolesce v glavi gli manca una rotella in testa

2. ekst. fettina, rotella:
kolesce čebule, limone una fettina di cipolla, di limone

kolóna (-e) f

1. (v daljšo vrsto razvrščena skupina) colonna:
kolona vojakov una colonna di soldati
kolona avtomobilov una colonna di automobili

2. pren.
peta kolona quinta colonna

3. tisk. (stolpec) colonna:
naslov čez štiri kolone titolo a quattro colonne

4. nareč. (kamnit most) ponte di pietra

5. (omejen prostor v obrazcih) colonna

6. kem. colonna:
destilacijska kolona colonna di distillazione

komédija comedia f (tudi fig)

karakterna komedija comedia de carácter
delati komedijo (fig) hacet la (ali una) comedia
njene solze so čista komedija sus lágrimas son comedia

komisíja (-e) f

1. commissione:
izvoliti, sestaviti komisijo eleggere, nominare una commissione
izpitna komisija commissione esaminatrice
ocenjevalna komisija giuria
preiskovalna komisija commissione d'inchiesta
volilna komisija commissione elettorale

2. ekst. commissione

3. pog. trg. negozio commissionario

komisíja comisión f

v komisiji en comisión
izpitna komisija tribunal m examinador (ali de exámenes), comisión calificadora
posebna komisija comisión especial
študijska komisija comisión de estudios
preiskovalna komisija (parlamentarna) comisión de investigación (ali investigadora)
biti član komisije formar parte de la comisión
formirati komisijo constituir (ali formar ali establecer) una comisión

kompromís (-a) m

1. (delni sporazum) compromesso:
skleniti, doseči kompromis venire a un compromesso, raggiungere una soluzione di compromesso
polit. zgodovinski kompromis compromesso storico

2. pejor. (popuščanje, odstopanje od načel) compromesso:
pristajati na kompromise, delati kompromise vivere di compromessi
človek, ki ne pozna kompromisov un uomo alieno da compromessi

kôncem prep. (konec) alla fine, verso la fine, in fondo:
knjiga bo izšla koncem oktobra il libro uscirà verso la fine di ottobre
hiša koncem vasi una casa in fondo al paese
koncem koncev alla fin fine

koncesíja (-e) f

1. (korist, ugodnost; popuščanje, odstopanje) concessione; atto di condiscendenza:
zahtevati, dobiti koncesijo chiedere, ottenere una concessione
pristati na koncesije fare concessioni

2. ekon. (dovoljenje trgovski ali industrijski družbi za opravljanje gospodarskih dejavnosti) concessione:
rudarska, naftna koncesija concessione mineraria, petrolifera

koncesíja concesión f ; licencia f ; patente f

dati koncesijo otorgar una concesión
dajati komu koncesije hacer concesiones a alg

končáti (-ám) | končávati (-ávam)

A) perf., imperf.

1. finire, terminare, concludere, por fine, smettere:
končaj že predavati e smettila di predicare!
predsednik je govor končal s pozdravljanjem in dobrodošlico gostom il presidente concluse salutando e dando il benvenuto agli ospiti
končati izmeno smontare

2. (uničiti, uničevati; ugonobiti, ugonabljati) rovinare; uccidere:
pijača ga je končala do kraja il bere lo ha rovinato completamente

B) končáti se (-ám se) | končávati se (-ávam se) perf. imperf. refl. finire, terminare, concludersi; sboccare, sfociare; uscire:
poletje se naglo končava l'estate presto finisce
lingv. končati se s soglasnikom uscire in consonante
razprava se je končala s prepirom la discussione sfoció in una rissa