Franja

Strang, der, (-/e/s, Stränge) (Strick) vrv, konopec; von Haaren, Drähten: pramen, spletek; Medizin povezek; von Wolle: štrenica; Eisenbahn von Gleisen: tir, linija; Pflanzenkunde povesmo; beim Wagen: vprežni jermen; Technik Textilwesen predeno, povesmo; Chemie veriga; Technik Metallurgie gredica, beim Strangpressen: (iztisnjeni) profil; Elektrizität tuljava; Tod durch den Strang smrt z obešenjem; an einem Strang ziehen skup držati; über die Stränge schlagen figurativ pobezljati, biti lahkomiseln; wenn alle Stränge reißen v skrajni sili, ko vse odpove

stres [é] moški spol (-a …) der [Streß] Stress
povzročati stres stressen
brez stresa [streßfrei] stressfrei
nastal zaradi stresa [streßbedingt] stressbedingt
smrt zaradi stresa der [Streßtod] Stresstod
pod hudim stresom [streßgeplagt] stressgeplagt

Styx, Stygos, acc. Styga, v lat. obl. gen. Stygis, acc. Stygem, f (Στύξ: στυγεῖν sovražiti, črtiti, Στύξ torej = „predmet sovraštva”)

1. Stíks, m, ali Stiga, f, mitološko podzemeljsko vodovje (reka ali jezero), na katero so prisegali bogovi: Sil., Stat., Ap. idr., ergo … et illi, qui fluere apud inferos dicuntur, Acheron, Cocytus, Styx … di putandi Ci., noviens Styx interfusa V., lucos Stygis … aspicies V., per Styga Iunoni falsum iurare solebat Iuppiter O., (pesn.) sinekdoha podzemeljski svet, podzemlje: Mart., illum sub pedibus Styx atra vides V., ad Styga Taenariā est ausus descendere portā O.

2. studenec v Arkadiji s strupeno, jedko in kakor led mrzlo vodo: Sen. ph., Plin., Iust., Vitr. (ki piše gr. Στυγὸς ὕδωρ), Stygem appellant fontem, ex quo pestiferum virus emanat Cu.; pesn. meton. strup: miscuit undis Styga Sidoniis Sen. tr. — Od tod adj.

1. Stygiālis -e Stíksov, stígovski, stíški: sacra Ps.-V. (Ciris).

2. Stygius 3 (Στύγιος) Stíksov, stígovski, stíški, podzemeljski: torrens O., unda, fluctus H., aquae V., Ap. ali palus V., Lact., cymba (cumba) ali carina V. Haronov čoln, umbrae O., manes Val. Fl., canes Lucan., Iuppiter ali frater ali rex (= Pluto) V., Iuno (= Proserpina) Stat.; od tod pesn. metaf.
a) peklenski = grozen, grozovit, strašen, strahovit, smrten, smrtonosen, poguben, škodljiv, žalosten: nox O., os (sc. serpentis) O., vis V., bubo O. smrt naznanjajoč, color Sil. smrtna, mrtvaška, frigus Sil. smrtni mraz.
b) čaroben, čaroven: carmen Lucan., religio Sil., preces Sen. tr., ars Val. Max.

subit, e [sübi, t] adjectif nenaden; trenuten

mort féminin subite trenutna, nenadna smrt
froid masculin subit nenaden mraz
changement masculin subit de situation nenadna sprememba položaja

submersion [sübnrɛrsjɔ̃] féminin potopitev; poplava

submersion des terrains poplavljanje zemljišča
mort féminin par submersion smrt zaradi potopitve, utopitev
mourir par submersion utoniti, utopiti se

sudden [sʌdn]

1. pridevnik (suddenly prislov)
nenaden, nepričakovan, nepredviden; nagel, hiter, prenagljen nepremišljen
zastarelo hitro učinkujoč

a sudden death nenadna smrt
sudden poison hitro učinkujoč strup
a sudden turn nenaden (pre)obrat
he was very sudden in his decision bil je nagel v svoji odločitvi

2. prislov
poetično nenadoma

3. samostalnik
nenaden dogodek, nenadnost

(all) of a sudden (čisto) nepričakovano, nenadoma, naenkrat, kot z jasnega (neba)
on a sudden nenadoma

sueño moški spol spanje; spanec, zaspanost; sanje, sanjarjenje

sueño eterno večno spanje, smrt
sueño pesado težko spanje
enfermedad del sueño spalna bolezen
una noche sin sueño noč brez spanja
sueño de una noche de verano sen kresne noči
como un sueño kot sanje
caerse de sueño (fig) zelo zaspan biti, cepati od zaspanosti
coger (ali conciliar) el sueño zaspati
descabezar (ali echar) un sueño (fig) podremati
despertar del sueño zbuditi se iz spanja
dormí en un sueño toda la noche vso noč je prespal
tener sueño zaspan biti
¡ni por sueño! niti v sanjah ne!
sueños sanje, sanjarjenje
en sueños v spanju
entre sueños v polspanju
estar en siete sueños biti v globokem spanju
sueños son vientos (fig) sanje so kot pena

Sulpicius 3 Sulpícij(ev), ime rimskega patricijskega rodu. Poseb. znani so:

1. Serv. Sulpicius Camerīnus Cornūtus Servij Sulpicij Kamerin(ski) Kornut, konzul l. 500, diktator in zmagovalec nad Latin(c)i l. 496: L.

2. Q. Sulpicius Camerīnus Cornūtus Kvint Sulpicij Kamerin(ski) Kornut, konzul l. 490, l. 454 eden od poslancev, ki jim je bila zaupana naloga, naj prinesejo zakone iz Grčije: L.

3. Serv. Sulpicius Camerīnus Servij Sulpicij Kamerin(ski), konzul l. 393, je nasprotoval izselitvi v Veje ter dosegel, da so vejska zemljišča razdelili med plebejce: L.

4. Q. Sulpicius Longus Kvint Sulpicij Long (Dolgi) je dal kot vojaški tribun s skale pahniti stražo, ki Galcem ni preprečila splezati na Kapitol(ij); kasneje je vodil pogajanja z Galci: L.

5. Serv. Sulpicius Rūfus Servij Sulpicij Ruf (Rdečelasi) je l. 377 kot konzulski tribun obvaroval tuskulski grad, ki so ga oblegali Latin(c)i: L.

6. C. Sulpicius Peticus Gaj Sulpicij Petik je bil petkrat konzul; l. 361 se je bojeval proti Hernikom in jih premagal, l. 358 je kot diktator porazil bojske Galce, l. 356 in 351 pa Tarkvinijce: L.

7. C. Sulpicius Longus Gaj Sulpicij Long (Dolgi), se je l. 323 kot konzul in pozneje še enkrat l. 317 vojskoval s Samniti (Samnijci) ter jih premagal v Kampaniji: L.

8. P. Sulpicius Galba Maximus Publij Sulpicij Galba Maksim je l. 211 Rim ubranil pred Hanibalovim napadom in v naslednjih letih uspešno poveljeval v spopadih proti makedonskemu kralju Filipu: L.

9. C. Sulpicius Gallus Gaj Sulpicij Gal, vojaški tribun v vojni proti makedonskemu kralju Perzeju, konzul l. 166, je premagal Ligur(ij)ce. Bil je zelo izobražen, dober govornik in poznavalec grške književnosti, ki je (kot kaže) v poznejših letih tudi sam pisateljeval in se poglobljeno ukvarjal z zvezdoznanstvom: Ci., Plin.

10. Serv. Sulpicius Galba Servij Sulpicij Galba je iz zavisti, vendar neuspešno skušal prikrajšati Lucija Emilija Pavla (tega je iz dna duše črtil) za zmagoslavje nad Perzejem. Kot pretor se je l. 151 neuspešno vojskoval v Luzitaniji. Ker je z neko sovražno tolpo, ki se mu je zaupno predala, izjemno kruto ravnal, so ga l. 149 v Rimu obtožili; obsodbe se je sicer rešil, a le s podkupovanjem in nemožatimi prošnjami. Bil je prvi govornik svoje dobe: Ci., Q., Val. Max.

11. Serv. Sulpicius Galba Servij Sulpicij Galba, sin prejšnjega, Saturninov nasprotnik, konzul l. 108: Ci.

12. C. Sulpicius Galba Gaj Sulpicij Galba, svak Gaja Grakha, izvrsten govornik, l. 110 javno obsojen, ker se je pustil podkupiti Jugurti: S.

13. P. Sulpicius Rūfus Publij Sulpicij Ruf, rojen l. 124, sprva pristaš aristokratov. Njim naklonjeno je s svojo izjemno govorniško nadarjenostjo vneto deloval za ohranitev ustave zlasti kot ljudski tribun l. 88. Ko se je Cezar l. 87 potegoval za konzulat, ne da bi bil prej pretor, mu je Sulpicij odločno nasprotoval in se zato sprl z njim in njegovo družino. Pozneje ga je na svojo stran pridobil Marij in ga izkoristil za svoje velikopotezne načrte; Sulpicij je predlagal več zakonov, ki sicer niso kazali nobenih prevratnih namenov, so pa očitno bili naperjeni proti senatu in aristokratom (leges Sulpiciae), med njimi še zlasti a) zakon, da ne sme noben senator imeti več kot 2000 denarijev dolga, in b) legemque ad populum tulit qua Sullae imperium abrogaretur, C. Mario bellum decerneretur Mithridaticum Vell. Ker so njegovi predlogi izzvali hud odpor senata in aristokracije, se je Sulpicij obdal s 3000 najetimi vojaki ter z njihovo pomočjo s silo dosegel, da so zakonski predlogi obveljali. Nato je razjarjeni Sula odrinil proti Rimu, ga l. 82 zavzel ter Marija in Sulpicija odstavil. Oba sta sicer pobegnila, a Sulpicija so po izdaji nekega sužnja pri Lavrentu ujeli in usmrtili: Ci., N., Vell.

14. P. Sulpicius Galba Publij Sulpicij Galba, edil skupaj s Ciceronom, s katerim se je pozneje potegoval tudi za konzulat, vendar ni uspel: Ci. ep.

15. Serv. Sulpicius Lemonia Rūfus Servij Sulpicij Lemonija Ruf, menda oče pesnika Servija Sulpicija (gl. Servius), prijatelj Cicerona, s katerim je skupaj študiral retoriko pri Molonu na Rodosu. Pozneje se je podal v pravniške vode in kot odvetnik še bolj zaslovel kot govornik. Leta 51 je bil konzul skupaj z Markom Marcelom; po daljšem političnem omahovanju se je končno odločil za Cezarja in l. 46 kot namestnik upravljal Ahajo. Po Cezarjevi smrti je zopet politično omahoval in umrl l. 43 na potovanju v Mutino k Antoniju kot senatov odposlanec. Zapustil je veliko učencev in spisov; ohranilo se je le nekaj pisem, ki jih je pisal Ciceronu: Ci., Q., Gell., Dig.

16. Serv. Sulpicius Galba Servij Sulpicij Galba, legat pod Cezarjem v Galiji, l. 54 pretor. Leta 49 se je potegoval za konzulat, vendar je kljub Cezarjevemu priporočilu neslavno propadel. Pozneje se je pridružil zarotnikom zoper Cezarja in bil kot njegov morilec obsojen l. 43: Ci., C., Suet.

17. P. Sulpicius Rūfus Publij Sulpicij Ruf se je pod Cezarjevim poveljstvom bojeval v Galiji, bil l. 48 poveljnik (praetor) Cezarjevega ladjevja in v letih 47—45 upravitelj province Ilirija: Auct. b. Alx.

18. C. Sulpicius Galba Gaj Sulpicij Galba je potem, ko je zapravil vse svoje premoženje, naredil samomor: T.

19. Sulpicius Asper Sulpicij Asper je služil v cesarski telesni straži in se udeležil Pizonove zarote proti Neronu; to ga je stalo življenja, njegovo smrt pa opisuje T. kot constantiae exemplum.

20. Serv. Sulpicius Galba Servij Sulpicij Galba je l. 68 po Kr. v starosti 73 let kot Neronov naslednik zasedel cesarski prestol, vendar so ga že januarja l. 69 po Kr. vojaki umorili zaradi njegove skoposti: T., Suet.

21. C. Sulpicius Apollinaris Gaj Sulpicij Apolinar, rojen v Kartagini, učen slovničar, učitelj Avla Gelija in poznejšega cesarja Pertinak(s)a. Napisal je quaestiones epistolicae in v metrični obliki vsebine Plavtovih in Terencijevih komedij ter Vergilijeve Eneide: Gell.

22. Sulpicia Sulpicija
a) pesnica, menda hči pesnika Servija Sulpicija (gl. Servius). Njeno ljubimkanje z osvobojencem Cerintom (Kerintom, s pravim imenom Kornut) opeva Tibul v 4. knjigi svojih elegij; v isti knjigi je objavil 5 njenih pesniških pisemc, ki jih je pisala svojemu ljubimcu (7.—12.): Tib.
b) pesnica ljubezenskih pesmi iz obdobja cesarja Domicijana, sloveča po svoji zvestobi do soproga Kalena: Mart., Aus., Sid.

23. P. Sulpicius Quirīnus Publij Sulpicij Kvirin ni izviral iz patricijske družine Sulpicijev, pač pa je bil po svoji soprogi Lepidi sorodstveno povezan z Liboni iz Skribonijevega rodu. Kot pogumen vojak in spreten upravnik se je prikupil Avgustu, ki ga je l. 12 imenoval za konzula. Kasneje je baje upravljal provinco Afrika, zagotovo pa kot cesarski namestnik dvakrat provinco Sirija, prvič menda l. 5 pr. Kr., drugič pa nedvomno l. 6. po Kr. Kot provincialni upravitelj se je izkazal tudi na vojaškem področju, saj je porazil več Rimljanom sovražnih ljudstev. Leta 1 pr. Kr. je bil kot comes et rector iuvenis dodeljen mlademu, za namestnika v provinco Armenija poslanemu Gaju Cezarju; spotoma se je poklonil Tiberiju, ki je bival na Rodosu, ta pa mu je ostal zvest prijatelj vse do njegove smrti l. 21 po Kr., ko je dal njegovo truplo pokopati na državne stroške: T., Vell., Suet., Fl. — Kot adj. Sulpicius 3 Sulpícijev: horrea H. (nekega Sulpicija Galbe, ki je imel v Horacijevem času v Rimu veliko zalogo vina), lex Fl. (zgoraj pod št. 13 omenjenega ljudskega tribuna Publija Sulpicija Rufa). — Od tod adj. Sulpiciānus 3 Sulpícijev, sulpicijánski: classis C. (pod št. 17 omenjenega pretorja P. Sulpicija Rufa), seditio Q. (ki ga je sprožil ljudski tribun Publij Sulpicij Ruf; gl. št. 13).

supplice [süplis] masculin težka telesna ali smrtna kazen; huda bolečina; moralno mučenje, trpljenje, muka

supplice de la roue, du gibet mučenje, smrtna kazen na kolesu, na vislicah
supplice chinois (figuré) posebno okrutno in rafinirano mučenje
supplice du damné (religion) muke (večnega) pogubljenca
supplices pluriel éternels peklenske muke, figuré hudo mučenje
supplice de Tantale Tantalove muke
supplice du feu smrt na grmadi
le dernier supplice smrtna kazen
instruments masculin pluriel de supplice mučilno orodje
le mal de dents est un supplice zobobol je prava muka
aller, mener au supplice iti, voditi koga na morišče
éprouver le supplice de la jalousie doživljati težke muke zaradi ljubosumnosti
être au supplice (figuré) prestajati hude muke, trpeti; biti na trnih, biti kot na žerjavici
condamner un criminel au supplice obsoditi zločinca na smrt
mettre au supplice mučiti

suspended [səspéndid] pridevnik
obešen, viseč (v zraku); odložen, začasno ustavljen, prekinjen; razveljavljen; neodločen; (dih) zadržan; suspendiran

suspended animation medicina navidezna smrt
suspended idler belt conveyer tehnično, ameriško transporter z obešenimi podpornimi valji
suspended sentence pravno pogojna obsodba
to be suspendeded viseti; biti neodločen

svìlen svilèna svilèno, svȉlen svȉlena svȉleno, dol. svìlenī -ā -ō svilen: svilena buba zool. sviloprejka; -a košulja; svileni konac svilena nit: nadariti koga -im koncem obsoditi na smrt z zadavljenjem s svileno vrvico

swear^*2 [swɛ́ə] prehodni glagol
prisegati (kaj), s prisego potrditi, priseči (na kaj); položiti prisego; zapriseči (koga)
neprehodni glagol
priseči, izjaviti pod prisego; zatrjevati; zakleti se; preklinjati, zmerjati (at koga)

sworn enemies zakleti sovražniki
sworn friends prijatelji na življenje in smrt, pobratimi
to swear a charge against s.o. s prisego koga obtožiti
to swear a crime against s.o. s prisego koga zločina obtožiti
to swear s.o. to (secrecy) s prisego koga obvezati k (tajnosti)
I can swear to the man lahko prisežem, da je to on
to swear falsely, to swear a false oath po krivem priseči
to swear friendship priseči prijateljslvo
I swear to God that... prisegam pri bogu, da...
to swear it s prisego to potrditi
to swear an oath priseči
to swear a solemn oath slovesno priseči, obljubiti
he swore at me for getting in his way ozmerjal me je, češ da sem mu napoti
to swear obedience (revenge) priseči pokorščino (maščevanje)
he swears by the quality of his goods prisega, da je njegovo blago dobro
to swear like a lord (like a trooper) preklinjati ko Turek
have you sworn the witness? ste zaprisegli pričo?

swift¹ [swift]

1. pridevnik (swiftly prislov)
hiter, brz, nagel (to za kaj)
uren, okreten, živahen; deroč; kratkotrajen, bežen (čas); nenaden, nepričakovan
pogovorno lahek (o dekletu)

swift to anger togoten, nagle jeze
swift of foot brzonog
his swift death njegova nenadna smrt
a swift worker uren delavec
he is swift to mischief hitro je pripravljen za hudobijo
he is swift to hear and slow to speak on hitro sliši in počasi govori

2. prislov
hitro, naglo

to answer swift hitro odgovoriti

sworn [swɔ:n]

1. pretekli deležnik od to swear

2. pridevnik
pravno (sodno) zaprisežen

sworn declaration pod prisego dana izjava
sworn enemies zakleti, smrtni sovražniki
sworn friends prijatelji na življenje in smrt, pobratimi
I'll be sworn, I dare be sworn prisežem (da...)

takój at once, immediately, presently, instantly, instantaneously, on the instant; directly; on the spot; right away; then and there; straight away, straight off; forthwith; ZDA right off, right away

takój po večerji right after dinner
takój po prejemu naročila immediately (ali at once) upon receipt of the order
takój plačljiva anuiteta immediate annuity
ki stopi takoj v veljavo effective immediately
takój plačati to pay ready money, to pay cash, to pay on the nail
ne morem vam povedati (kar) takój I cannot tell you straight away (ali straight off)
takój bom govoril z njim I shall speak to him right away
smrt je nastopila takój death was instantaneous

tančíca (-e) f

1. tekst. velo;
rokavi iz tančice maniche di velo

2. obl. velo, veletta:
klobuk s tančico cappello con la veletta
poročna, žalna tančica velo nuziale (da sposa), velo nero

3. pren. velo:
tančica dima, megle un velo di fumo, di nebbia
zaviti v tančico skrivnosti stendere un velo di mistero
njena smrt je še vedno zavita v tančico skrivnosti la sua morte è tuttora avvolta nel mistero
pren. odgrinjati tančico s česa (razkrivati) svelare qcs.
ugotavljati stilne tančice besedila scoprire le sfumature stilistiche del testo

tékma šport match, contest, competition; (tekmovanje) emulation, rivalry, contention

tékma v boksanju boxing contest
nogometna tékma football match
odločilna tékma decider
prvenstvena tékma championship match
smučarska tékma skiing contest
telovadna tékma gymnastics meeting
veslaška tékma boat race, rowing race
tékma v oboroževanju arms race
neodločen rezultat tékme all square
udeležiti se tékme to take part in (ali to enter) a competition
surova tékma, tékma na življenje in smrt cutthroat competition

terme [tɛrmə] masculin termin, rok; meja; konec; cilj; četrtletna najemnina, dan plačanja te najemnine; plačilni obrok; (strokovni) izraz, têrmin, beseda; mathématiques člen; pluriel odnosi, razmerje; pogoji; stanje; besede, besedilo

à terme na kredit
à terme échu po poteku roka
à terme fixe ob določenem času
à court, long terme kratko-, dolgoročen
aux termes (de la loi) po besedilu (zakona), v smislu (zakona)
en d'autres termes z drugimi besedami
en propres termes dobesedno
par termes v obrokih; v terminih
termes d'un contrat besedilo pogodbe
terme de déclaration prijavni rok
terme d'échéance rok zapadlosti
terme final končni termin
terme de grâce zadnji termin, rok
terme de livraison dobavni rok
terme de paiement plačilni rok
terme de préavis odpovedni rok
terme de la proposition (grammaire) stavčni člen
terme de rigueur, fatal zadnji, skrajni rok
terme technique strokovni izraz
terme de la vie smrt
accouchement masculin à terme porod v normalnem roku (9 mesecev)
achat masculin à terme nakup na obroke
contrat masculin à terme fixe fiksna pogodba
emprunt masculin à long terme dolgoročno posojilo
moyen terme vmesnost, sredina (med dvema skrajnostima)
il n'y a pas de moyen terme ni sredine (srednje poti, kompromisa, sprave, polovičarstva)
naissance féminin avant terme prezgodnji porod
né avant terme prezgodaj rojen
paiement masculin à, par termes plačevanje v obrokih
prolongation féminin de terme podaljšanje termina
le délai arrive à son terme rok poteče
demander terme prositi za odlog
le terme échoit rok zapade, poteče
être en bons termes avec quelqu'un biti s kom v dobrih odnosih
être à terme, à son terme biti tik pred porodom (o ženski)
fixer un terme določiti termin
mener quelque chose à son terme privesti kaj do konca, dokončati kaj
mettre un terme à quelque chose napraviti konec čemu
parler de quelqu'un en bons, en mauvais termes dobro, slabo o kom govoriti
payer en, par termes plačevati v obrokih
payer le terme plačati trimesečno najemnino
toucher à son terme bližati se (svojemu) koncu, iti h kraju

terror [térə] samostalnik
strah (of pred)
groza; oseba ali stvar, ki vliva strah, strahovalec, teror; strahovlada; nadležnež, sitnež, tečnež; muka, mora, nadlega

in terror prestrašen, steroriziran, zgrožen
deadly terror smrtna groza (strah)
the king of terror figurativno smrt
Reign of Terror strahovlada (v francoski revoluciji)
the terror of all honest people strah vseh poštenih ljudi
to be terror to biti strah in trepet za
to strike s.o. with terror pognati komu strah v kosti
household work is a terror to her gospodinjsko delo je zanjo prava muka (mora, nadlega)

timico agg. (m pl. -ci) anat. timusen:
morte timica timusna smrt