Franja

coton [kɔtɔ̃] masculin bombaž, pavola, prejica; puh, prva brada; populaire trud, težava

en coton bombažast
coton à broder, à repriser prejica za vezenje, za zakrpanje
coton brut surov bombaž
coton à coudre bombažni sukanec
coton hydrophile vata za obveze
coton poudre strelna pavola
coton de verre steklena volna
avoir du coton dans les oreilles imeti vato v ušesih, slabo slišati; imeti gluha ušesa
avoir les jambes en coton biti zelo šibek v nogah, biti utrujen
élever un enfant dans du coton, dans une boîte à coton razvajati otroka
se mettre dans du coton (figuré) v toplo gnezdo zlesti
c'est coton (familier) to ne gre, to je težavno
il file un mauvais coton (familier) slabo je z njim, z njegovim zdravjem

cour [kur] féminin dvorišče; dvor, dvorjani; sodni dvor, sodišče; (v Parizu) slepa ulica

dans la cour na dvorišču
à la cour na dvoru
cour d'appel, d'assises, de cassation, disciplinaire prizivno, porotno, kasacijsko, disciplinsko sodišče
cour des comptes glavna kontrola
cour intérieure notranje dvorišče
Haute cour (de justice) visoko državno sodišče (ki more soditi ministru)
cour martiale vojno sodišče
cour de récréation šolsko dvorišče
dame féminin de la cour dvorna dama
la Cour des Miracles mestna četrt beračev, tatov, potepuhov
c'est une véritable Cour des Miracles to je pravo pravcato gnezdo tatov, beračev, zloglasen kraj
être bien (mal) en cour (vieilli) uživati kraljevo (ne)naklonjenost, figuré biti dobro (slabo) zapisan pri kom
faire la cour à quelqu'un skušati si pridobiti naklonjenost kake osebe
faire la cour à une femme dvoriti ženski
mettre hors de cour (juridique) odbiti (tožbo), ustaviti (postopek)

cramp⁴ [kræmp] prehodni glagol
stisniti, speti; ovirati; okleniti

pogovorno to cramp s.o's style v slabo voljo koga spraviti, potlačiti ga
to cramp up stisniti

credo moški spol vera, veroizpoved

credo político politično prepričanje
en un credo v hipu, hitro
cada credo vsak hip, pri vsaki priliki
con el credo en la boca v skrajni sili
dice cada mentira, que canta un credo laže, da se kar kadi
tu me tienes por última palabra del Credo ti imaš zelo slabo mnenje o meni
da cada sablazo, que canta un credo (fig) od vsakogar si nesramno izprosi denar

crève [krɛv] féminin, populaire smrt; bolezen (zlasti hud prehlad)

il a la crève (populaire) zelo slabo je, h koncu gre z njim
attraper la crève stakniti hud prehlad, hudo bolezen

cr̀načkī -ā -ō
1. črnski, zamorski: -a glazba; crnački posao težko, slabo plačano delo
2. meniški

cropper [krɔ́pə] samostalnik
žanjec, kosec; obrezovalec; kosilnica, žetnik; padec
zoologija golšasti golob
ameriško, sleng zakupnik zemlje na delež pridelka
figurativno razočaranje

to go (ali come) a cropper pasti, propasti
a good (bad) cropper rastlina, ki dobro (slabo) obrodi

cuchara ženski spol žlica; zajemalka

cuchara grande, cuchara sopera velika žlica
cuchara de café, cuchara para café kavina žlička
media cuchara (fig) slabo plačan delavec
haber comido con cuchara de palo neotesan biti
hacer cuchara (Am) obraz na jok nakremžiti
meter con cuchara na široko razlagati komu, ki ne razume

culpō -āre -āvī -ātum (culpa)

1. koga ali kaj kot krivega (krivo) (po)grajati, (po)karati, česa ne odobravati; abs.: qui (amicum absentem) non defendet culpante alio H., non tam, culpetne probetne, eloquitur O.; z acc. personae: Pl., Varr., Q., Vop., c. Homerum Luc. fr., „ignoscite“, dixit, „quos modo culpavi“ O., c. Neronem Suet.; z inf.: ut illam culparet haec tradidisse Q.; v pass.: laudatur ab his, culpatur ab illis H., culpari metuit Fides H., num ergo culpandus est ille, i. e. reprehendendus Plin. iun.; s praep.: cum ob id culparetur Suet., in quo merito culpetur Suet.; z acc. rei: Ter., deorum consilia Pl., sua laudare, culpare Luc. fr., vir bonus … versus reprehendet inertes, culpabit duros H., faciem deae culpavit O., c. statuas Mart.; v pass.: in tantis vitiis hominum plura culpanda sunt quam laudanda Plin. iun.; od tod subst. gerundivum culpanda -ōrum, n (kar je) graje vredno: Q.

2. occ. koga ali kaj (o)kriviti, (ob)dolžiti, krivdo zvrniti (zvračati) na koga, kaj, krivdo podtakniti (podtikati) komu, čemu, krivdo (z)valiti na koga, kaj: tibi (od tebe) … culpatus Paris V., culpantur frustra calami H., arbore nunc aquas culpante, nunc torrentia agros sidera, nunc hiemes H., c. infecundiam agrorum et caeli intemperiem Col. Od tod adj. pt. pf. culpātus 3 graje vreden: vinum M. slabo vino, culpatius esse arbitror verba nova dicere Gell.

čàrapin -a -o nogavičin, nogavičen: ima usta kao čarapin početak ima velika usta; ide mu posao kao čarapin početak delo se mu slabo odseda

čítati glej tudi brati leer

slabó čitati leer mal
čitati misli leer el pensamiento
čitati iz roke leer en las rayas de la mano
čitati med vrsticami leer entre líneas

ćȍrav -a -o (t. kor, perz.)
1. slep (na eni, na obe očesi): i -a koka pokoje zrno nađe; na jedno oko ćorav, a na drugo ne vidi; mani se -a posla pusti prazne marnje; -a mu strana! naj me v uho piše!; svi smo -o prošli slabo smo odrezali; zavijala je -a Anđelija začelo je mesti, začela se je huda zima
2. neveden, zmeden, neumen: -a mušterija

danebenbenehmen^*: sich danebenbenehmen vesti se slabo/neotesano, polomiti ga

Dānuvius (slabo Dānubius) -iī, m (kelt.) gornja in srednja Donava (spodnja se je nav. imenovala Ister ali Hister): C., S. fr., H., O., T. idr. — Od tod adj. Dānubīnus 3 donavski: Sid.

dare^*

A) v. tr. (pres. dò)

1. dati, dajati:
dare qcs. in regalo kaj podariti

2. izročiti, izročati; zaupati; naročiti, naročati:
dare qcs. in custodia a qcn. izročiti komu kaj v varstvo
dare un incarico zaupati funkcijo
darsi delle arie bahati se, delati se važnega
dare luogo a qcs. povzročiti kaj
dare carta bianca a qcn. pren. dati komu proste roke

3. pripisati, podeliti, podeljevati, dodeliti, dodeljevati; priskrbeti:
dare eccessiva importanza (a) pripisovati preveliko važnost
dare un posto (a) priskrbeti delovno mesto

4. izdati; obsoditi, obsojati:
dare un ordine izdati ukaz
dare due anni di carcere obsoditi na dve leti zapora

5. (somministrare, prescrivere) dajati, predpisati:
dare l'estrema unzione relig. dati poslednje olje
dare una medicina predpisati zdravilo

6. posvetiti, posvečati:
dare tutto se stesso agli studi ves se posvetiti študiju

7. dati; roditi, rojevati; povzročiti, povzročati:
dare frutti roditi
dare un forte calore izžarevati močno toploto
dare il vomito povzročiti bruhanje
dare un suono stridulo predirno krikniti

8. sporočiti, sporočati:
dare una buona, una cattiva notizia sporočiti dobro, slabo novico

9. prirediti, prirejati:
dare una festa prirediti zabavo
dare un concerto prirediti koncert

10. voščiti:
dare il benvenuto izreči dobrodošlico
dare il buon anno voščiti srečno novo leto

11.
dare a qcn. del cretino, della bestia koga ozmerjati z bedakom, z butcem

12.
dare consigli (consigliare) svetovati
dare occasione omogočiti
dare un grido zakričati
dare la vernice pobarvati
dare animo, coraggio ohrabriti
dare fuoco zažgati
dare il lucido pološčiti
dare grazia a (po)lepšati
dare un castigo kaznovati
dare la vita roditi
dare inizio začeti
dare fondo zasidrati se
darsi pace vdati se

13.
dare a frutto posojati na obresti
dare un lavoro a cottimo dati v delo na akord
dare a intendere, a bere natvesti kaj
dare qcs. da mangiare, da bere dati kaj jesti, piti
dare in moglie dati za ženo
dare in dono podariti
dare per scontato, per certo predvideti kaj, imeti kot gotovo

B) v. intr.

1.
dare del tu, del lei a qcn. tikati, vikati

2. gledati; vleči (na):
la finestra dà sulla piazza okno gleda na trg
un colore che dà nel verde barva, ki vleče na zeleno

3. zadeti (ob), zaleteti se (v):
dare nel muro zadeti ob zid

4. bruhniti:
dare in pianto bruhniti v jok

5.
dare nel segno pren. zadeti v črno
dare alla testa stopiti, zlesti v glavo
dare di testa znoreti
dare ai nervi, sui nervi iti na živce
dare nell'occhio bosti v oči
dare contro qcn. koga napasti, komu oporekati

C) ➞ darsi v. rifl. (pres. mi dò)

1. posvetiti, posvečati se:
darsi allo sport posvetiti se športu
darsi d'attorno rovariti
darsi al gioco vdajati se igralski strasti
darsi a Dio posvetiti se Bogu, zaobljubiti se
darsi prigioniero vdati se
darsi per vinto vdati se (tudi pren.);
darsi alla macchia skriti se, zabrisati vsako sled za sabo; iti v ilegalo

2. začeti, začenjati:
darsi a correre steči, začeti teči

Č) v. intr. impers. zgoditi se:
può darsi morda, morebiti

D) m ekon. debet:
il dare e l'avere debet in kredit, v breme in v dobro

débit [debi] masculin

1. debet, dolg, breme

inscrire, porter au débit vpisati v breme
mettez ces frais-là à mon débit vpišite te stroške v moje breme

2. prodaja (na drobno), razpečavanje; prodajalna

article masculin d'un bon, d'un faible débit artikel, ki gre dobro, slabo v prodajo
cette boutique a beaucoup de débit ta prodajalna proda mnogo blaga
débit de boissons točilnica (pijač)
débit de tabac trafika

3. količina vode, pretok

4. razrezovanje (lesa)

5. način govorjenja

il a un débit très facile (monotone) on govori z lahkoto, tekoče (monotono)

debole

A) agg. slaboten, šibek, onemogel:
è debole per la febbre onemogel je zaradi vročice
essere debole di vista slabo videti
essere debole di mente biti omejen
avere la memoria debole biti pozabljiv
sesso debole šibki spol
essere debole in qcs. biti slab v čem
corrente debole slab, slaboten tok
voce debole slaboten glas
luce debole medla svetloba
scusa debole slab, neprepričljiv izgovor
la traduzione è piuttosto debole prevod je precej medel
governo debole šibka vlada

B) m

1. slaboten, onemogel:
proteggere i deboli e gli oppressi braniti slabotne in zatirane

2. slabotnež

C) m slabost; slaba stran, šibka stran:
le donne sono il suo debole ženske so njegova slabost
ha il debole del gioco hazard je njegova šibka stran
la matematica è il suo debole v matematiki je šibak

décharger [dešarže] verbe transitif raztovoriti, razbremeniti, odvzeti breme (quelqu'un komu); izstreliti; commerce kvitirati, črtati, izbrisati; familier vreči (pogled)

se décharger sprožiti se, figuré oprostiti se, osvoboditi se; odteči, razliti se
le pistoletest déchargé pištola ni nabasana
décharger sa colère, sa mauvaise humeur sur quelqu'un stresti svojo jezo, svojo slabo voljo na koga
décharger un coup sur quelqu'un zadati komu udarec
décharger son cœur izliti, olajšati si srcé, zaupati se (komu)
décharger l'inculpé razbremeniti, oprostiti obtoženca
décharger sa rate, sa bile (familier) dati duška svoji jezi, svoji slabi volji
décharger d'une obligation oprostiti koga obveznosti
décharger un accusé, d'(une) accusation (juridique) oprostiti obtoženca, obtožbe
il s'est déchargé de certains travaux sur ses collaborateurs nekaj svojih del je odložil, predal svojim sodelavcem

decimazione f

1. decimiranje, desetkanje

2. pren. hudo zmanjšanje, velika škoda:
il maltempo ha arrecato gravi decimazioni al raccolto slabo vreme je hudo prizadelo pridelek

défaveur [defavœr] féminin nenaklonjenost, nemilost

en défaveur de neugodno za
s'attirer la défaveur du public nakopati si nenaklonjenost javnosti
encourir la défaveur de quelqu'un, tomber en défaveur pasti v nemilost pri kom
être en défaveur auprès de quelqu'un biti slabo zapisan pri kom