Franja

uvêsti¹ introducir

uvesti modo lanzar una moda
uvesti koga v kaj iniciar a alg en a/c; (ukrepe) adoptar; (navade, sistem) implantar, establecer

vacō -āre -āvī -ātum (po kor. sor. z vānus)

1. biti prazen, biti pust, biti prost, biti nezaseden, biti neobdelan, biti brez česa: Pl., Lucr., Q., Sen. ph., Sen. tr. idr., tota domus superior vacat Ci. ep., latissime vacare agros C. da so zemljišča neposeljena in neobdelana, vacantes forte balnearum fornaces T., saltūs longe lateque vacantes V., ostia pulverulenta vacant O. so brez vode, festus vacat pagus H. je praznično prazen, nullius philosophiae vacaret locus Ci. ne bi bil noben filozofski sistem brez zastopnika; z abl.: terra vacat humore Ci., ab ea parte, quae fere pedum trecentorum intervallo a fluminis circuitu vacabat Hirt. ki ga ni obtekala reka, hoste vacare domos V.; s praep.: haec loca a custodiā vacabant C.

2. occ.
a) biti izpraznjen, biti brez gospodarja (lastnika), biti nikogaršnji, ne biti v lasti (posesti) nikogar: cum agri … Gallici … aliquantum vacaret L., bona vacabunt Icti., bona vacantia Icti., populus vacantia teneret T. nikogaršnje blago, regnum vacans Iust., vacantem locum explere Sen. ph., cum locus (sc. praeturae) vacet Plin. iun.
b) pt. pr. vacans (o ženskah) neomožena, neporočena: mulier Icti., meretrix Ps.-Q. (Decl.).

3. metaf.
a) biti prost česa, ne imeti česa, biti brez česa; z abl.: Lucr., Lucan., Q. idr., res publica pecuniā vacat L., vacat aetas nostra muneribus Ci., nox pudore vacat O., ora vacent epulis O. naj se vzdržujejo jedi, vacare curā et negotio Ci., omni culpā Ci., omni curatione rerum Ci., populo Ci. (iz)ogibati se, utrisque armis Ci. ne biti (ostati) na nobeni strani, morbo Cels., morbis Icti., mens vacans (brez) corpore Ci.; s praep.: Col., Sen. ph. idr., a metu et periculis L., ab omni concitatione animi Ci., a negotiis Ph., milites ab opere vacabant C., nullum tempus illi … a forensi dictione … vacabat Ci.
b) occ. α) biti oproščen česa: muneribus Ci. davkov, militiae munere L., a muneribus, a tutelis Icti. β) imeti čas, utegniti; abs.: scribes aliquid, si vacabis Ci. ep., si vacas animo Ci., animus vacans O., si forte vacas, sequere et procul audi H., dum perago tecum pauca, … vaca O. vzemi si čas; occ. z dat. rei: imeti čas za kaj, posvetiti (posvečati) se čemu, ukvarjati se s čim, pečati se s čim, baviti se s čim: Sen. rh., Sen. ph., Plin. iun., Q., Vell., Val. Max., Mart., Suet. idr., ego vero philosophiae semper vaco Ci., studia, quibus vacant cives Ci., ille non vacasse sermoni suo regem causatus discessit Cu., clientium negotiis vacare T.; z dat. personae: Q., Plin. iun. idr., non vacare adire volentibus Sen. ph. obiskovalcev ne puščati k sebi; s praepo ad: non vaco ad istas ineptias Sen. ph.; pesn. z in z acc.: in nullum mea mens grande vacavit opus O.; z inf.: tu Tyrias acies … vacasti sternere Stat.
c) impers. vacat na voljo je, na izvolji je, na razpolago je, dano (dopuščeno, dovoljeno) je komu, čas je; abs.: dum vacat O., si vacet Q. ali si vacat Iuv. v prostih urah, v prostem času; z inf.: Plin. iun., Q. idr., hactenus indulsisse vacat V., si vacet annales nostrorum audire laborum V.; z dat. personae: Q. idr., quo magis te, cui vacat, hortor Plin. iun., tandem curare corpus … amicis vacavit Cu. prijatelji so utegnili, nam vacat exiguis rebus adesse Iovi O., nec praebere vacet tibi cantibus aures O.
d) biti ali ležati ali ostati nerabljen, ne(u)porabljen, biti na razpolago, biti na voljo: pecunia vacabit pupillo Icti., litora iure gentium omnibus vacant Icti.; tudi = biti namenjen čemu, za kaj: balneum usibus dominicis vacare Icti., stabulum iumentis et carrucis vacans Icti. — Od tod adj. pt. pr. vacāns -antis odvečen, nepotreben, preveč: vacantia ac non necessaria excidere Gell.; adv. vacanter po nepotrebnem: sidera lambit, vacanter hoc etiam … 'accumulavit et inaniter Gell.

Opomba: Napačne obl. vacuit (pf.) Tert., vacuerat Aug., Tert., vacuisset Tert., vacuisse Aug. — V starejši ali vulg. lat. se je pisalo in govorilo tudi voco; od tod besedna igra: fac habeant linguam tuae aedes. Quid ita? Quom veniam, ut vocent (= klicati in biti prazen) Pl.

valutn|i (-a, -o) Währungs- (sistem das Währungssystem, denar das Währungsgeld, sistem die Währungsordnung, enota die Währungseinheit, klavzula die Währungsklausel, področje das Währungsgebiet)

várnosten de sécurité, de sûreté

varnostni faktor facteur moški spol (ali coefficient moški spol) de sécurité
varnostna ključavnica serrure ženski spol de sûreté
varnostna naprava dispositif moški spol (ali mécanisme moški spol) de sécurité
varnostni pakt pacte moški spol de sécurité
varnostni pas (v letalu, avtu) ceinture ženski spol de sécurité
kolektivni varnostni sistem système moški spol de sécurité collective
Varnostni svet (OZN) Conseil moški spol de sécurité
varnostni ukrep mesure ženski spol de sécurité (ali de sûreté, de précaution)
varnostni ventil soupape ženski spol de sûreté
varnostna vžigalica allumette ženski spol de sûreté (ali suédoise)
varnostna zaponka épingle ženski spol de sûreté (ali familiarno (de) nourrice)

várnosten (-tna -o) adj. di sicurezza, precauzionale:
varnostni organi organi di pubblica sicurezza
avt. varnostni pas cintura di sicurezza
elektronski varnostni sistem sistema di sicurezza elettronico
varnostna naprava congegno, dispositivo di sicurezza
varnostni ukrep misura di sicurezza, misura precauzionale
teh. varnostni ventil valvola di sicurezza
varnostno steklo vetro di sicurezza
varnostna zaponka spilla di sicurezza
protivlomna varnostna naprava congegno antifurto
navt. varnostna brv scalandrone
varnostna ključavnica serratura di sicurezza
varnostna mreža rete di sicurezza
avt. varnostna ograja guardavia, guardrail
avt. varnostna razdalja distanza di sicurezza
mont. varnostna svetilka lampada da minatore, lampada Davy
šport. varnostna vez attacco di sicurezza
navt. varnostna vrv passerino
elektr. varnostna vtičnica presa con contatto di terra
teh. varnostna zaponka copiglia di sicurezza
varnostni faktor coefficiente di sicurezza
Varnostni svet OZN Consiglio di Sicurezza dell'ONU
avt. varnostni trikotnik triangolo di segnalazione
varnostno območje zona di sicurezza

várnosten de seguridad

varnostni faktor (ukrep, ključavnica, ventil, naprava, cona) coeficiente m (medida f, cerradura f, válvula f, dispositivo m, zona f) de seguridad
varnostni pakt (pol) pacto m de seguridad
varnostni pas (v letalu) cinturón m de seguridad
Varnostni svet Consejo m de Seguridad
kolektivni varnostni sistem sistema m de seguridad colectiva
varnostni predpis reglamento m (ozir. normas f pl) de seguridad
varnostno zapiralo (zaklep) cierre m
varnostna zaponka imperdible m
varnosti (železni) zastor (v gledališču) telón m metálico
varnostna vžigalica cerilla f (de seguridad)

večinsk|i (-a, -o) mehrheitlich; sprejeti sklep ipd.: mit Stimmenmehrheit; Mehrheits- (delničar der Mehrheitsaktionär, sistem das Mehrheitssystem, sklep der [Mehrheitsbeschluß] Mehrheitsbeschluss, frakcija die Mehrheitsfraktion, odločitev die Mehrheitsentscheidung, stranka die Mehrheitspartei, udeležba die Mehrheitsbeteiligung, vlada die Mehrheitsregierung)
večinske volitve množina die Mehrheitswahl
večinsko načelo das Majoritätsprinzip, der Mehrheitsgrundsatz
večinsko volilno pravo das Mehrheitswahlrecht

večínski (-a -o) adj. maggioritario:
večinski volilni sistem sistema (di votazione) maggioritario

večstrankarsk|i [è] (-a, -o) Mehrparteien- (sistem das Mehrparteiensystem)

večstránkarski

večstrankarski sistem (pol) sistema m de varios partidos

vegetatíven végétatif

vegetativni živčni sistem système neuro-végétatif

vegetatíven vegetativo

vegetativni živčni sistem sistema m neurovegetativo

verižni pogon stalna zveza
strojništvo (sistem za prenos moči) ▸ láncmeghajtás, lánchajtás
Sopomenke: verižno gonilo

verižno gonilo stalna zveza
strojništvo (sistem za prenos moči) ▸ láncmeghajtás, lánchajtás
Sopomenke: verižni pogon

vêrzen (-zna -o) adj. lit. del verso, di versi; in versi:
verzni sistem sistema di versi

vetrovn|i (-a, -o) Wind-
vetrovni sunek der Windstoß, die Bö, Böe
vetrovni sistem das Windsystem (planetarni planetarisches Windsystem)

virus samostalnik
1. (povzročitelj bolezni) ▸ vírusGripo povzroča virus, ki okuži dihalni sistem, nos, grlo in pljuča. ▸ A légzőszerveket, az orrot, a torkot és a tüdőt megfertőző vírus okozza az influenzát.

2. (v računalništvu) ▸ vírus, számítógépes vírusKo je virus okužil en računalnik v omrežju, se je samodejno začel širiti na druge, ki so bili povezani v isto omrežje. ▸ Amikor a vírus megfertőz egy számítógépet a hálózatban, automatikusan átterjed a többi, ugyanabba a hálózatba csatolt gépre is.
Povezane iztočnice: izsiljevalski virus

3. (hitro rastoč trend) ▸ vírus, trend
Med delavkami razsaja virus bolniških izostankov z dela. ▸ A dolgozók között terjed a betegség miatti, a munkából való távolmaradás vírusa.
Opažam, da ko se v dvorani vzpostavi ta energija, ta virus smeha, se zgodi nekaj fantastičnega. ▸ kontrastivno zanimivo Megfigyeléseim szerint amikor a csarnokban felszabadul ez az energia, felharsan a nevetés, valami fantasztikus megy végbe.
Virus socialnega nezadovoljstva na Kosovu je zelo nevaren. ▸ Nagyon veszélyes a társadalmi elégedetlenség vírusa Koszovóban.

visoko šolstvo stalna zveza
šolstvo (sistem izobraževanja) ▸ felsőoktatás

vladanj|e srednji spol (-a …) das Regieren, die Regierung
sposoben za vladanje regierungsfähig
čas vladanja die Regierungszeit
sistem vladanja das Regierungssystem
začetek vladanja der Regierungsantritt, vladarja: die Thronbesteigung

vodoòpskrbnī -ā -ō: vodoopskrbni sistem sistem preskrbe z vodo: regionalni vodoopskrbni uređaj; -o poduzeće, preduzeće