Franja

Domitiānus -ī, m Domicijan, adoptivno ime Domicijevega rodu, potem priimek: T. Flavius Dom. Tit Flavij Domicijan, Vespazijanov sin in Titov brat, rimski cesar od l. 81 do l. 96 po Kr., ko je bil umorjen: T., Suet.; v pl. Domitiānī možje kakor (kakršen je bil) Domicijan: Vop. Kot adj. Domitiānus 3 Domicijanov: via Dom. Stat. Domicijanova cesta, stranska cesta Apijeve ceste, ki je iz Sinuese vodila v Puteole, mensis Domitianus Suet. = oktober, Domicijanov roj. mesec.

Domitius 3 Domicij(ev),

A. ime rimskega plebejskega rodu z glavnima rodbinama Ahenobarbov in Kalvinov. Najznamenitejši so:

I. A(h)ēnobarbī = Rdečebradci.

1. Cn. Domitius A(h)enobarbus Gnej Domicij Aenobarb; kot praetor urbanus l. 194 je Favnu posvetil tempelj in se zmagovito bojeval z Bojci: L.

2. njegov istoimenski sin je bil l. 167 med odposlanci, ki so z L. Emilijem Pavlom uredili Makedonijo, potem ko jo je kralj Perzej po porazu v bitki pri Pidni (l. 168) zapustil: Val. Max.

3. Cn. Dom. A(h)en. Allobrogicus Gnej Domicij Aenobarb Alobroški, sin prejšnjega, kot konzul l. 122 je premagal Alobroge in Arvernce ter na alobroškem ozemlju zgradil cesto, po njem imenovano via Domitia; l. 115 je kot cenzor iz senata izključil več ničvrednežev: Ci., Val. Max., Vell., Fl.

4. prejšnjega istoimenski sin je l. 104 kot tr. pl. sprožil zakon o svečeništvu (lex de sacerdotiis), ki je odpravil kooptacijo v svečeniških združbah in odrejal, da izpraznjena svečeniška mesta namešča ljudstvo iz 17 izžrebanih trib; konzul l. 96; kot cenzor l. 92 je izdal razglas proti novim govorniškim šolam: Ci., Val. Max., Vell., T., Suet., Gell.

5. L. Dom. A(h)en. Lucij Domicij Aenobarb, brat prejšnjega, l. 100 je izpodbijal tribuna Saturnina; konzul l. 94; kot Sulovega privrženca ga je na Marijevo povelje usmrtil pretor Damasip v Hostilijevi kuriji: Val. Max., Fl.

6. Cn. Dom. A(h)en., sin prejšnjega, Cinov zet, kot Marijevega privrženca ga je l. 82 Sula preklical; junaško padel v bitki pri Utiki, premagan od Pompeja: Val. Max.

7. L. Dom. A(h)en., sin pod 4. omenjenega Gneja Domicija Aenobarba, Ciceronov prijatelj, mož Porcije, sestre Katona mlajšega, oster Cezarjev nasprotnik; Cezar ga je dal ujeti, a ga je z vojno blagajno vred velikodušno izpustil. V bitki pri Farzalu je stal na desnem krilu nasproti Antoniju. Med begom po Cezarjevi zmagi so ga Antonijevi konjeniki ubili: Ci., C. Iz njegovega imena adj. Domitiānus 3 Domicijev: milites C.

8. njegov sin Cn. Dom. A(h)en. se je ob očetu bojeval pri Korfiniju in Farzalu zoper Cezarja, ki mu je po zmagi dovolil vrnitev v Italijo. Tu se je l. 44 zapletel v zaroto, spremljal Bruta in Kasija v Makedonijo, pozneje prestopil k Antoniju in zatem k Oktavijanu: Ci., Suet.

9. njegov sin L. Dom. A(h)en., konzul l. 16, mož starejše hčere triumvira Antonija; ob Avgustu je v Germaniji prodrl dlje od vseh prejšnjih rimskih vojskovodij; oblasten in surov mož, ki je z nečloveško okrutnostjo prirejal gladiatorske tekme: T., Suet.

10. njegov sin Cn. Dom. A(h)en., mož Germanikove hčere Agripine, Neronov oče, prokonzul na Siciliji: Vell., Q., Suet. — Med ženskami te rodbine sta poseb. znani:

1. Domitia Domicija, žena Krispa Pasiena, sestra pod 10. omenjenega L. Dom. Ahen., torej Neronova teta, ki jo je dal kot starko zastrupiti, da bi se polastil njenega premoženja: Q., T., Suet.

2. njena sestra Domitia Lepida Domicija Lepida, Mesalinina mati, usmrčena po Agripinini zaroti: T., Suet. —

II. Calvīnī = Plešci.

1. Cn. Domitius Calvinus Maximus Gnej Domicij Kalvin Maksim, konzul l. 283; s sokonzulom Dolabelo je popolnoma porazil združeno vojsko Senoncev, Bojcev in Etruščanov; pozneje diktator in prvi cenzor plebejske krvi: L., Plin., Eutr., Fl.

2. Cn. Dom. Calv., konzul l. 53, kot Cezarjev pristaš in legat je v bitki pri Farzalu poveljeval sredini vojske; pozneje se je kot namestnik v Aziji neuspešno bojeval zoper Mitridatovega sina Farnaka in bil premagan pri Nikopoli; triumfiral po zmagi nad upornimi Ceretanci v Hispaniji: Ci., Auct. b. Alx. — Kot adj. = Domicijev: via Domitia Ci. (gl. zgoraj pri I., 3.), familia Vell., gens Suet. — Temu rodu ne pripadajo:

1. Domitius Āfer Domicij Afer iz Nemavza v Narbonski Galiji, pretor l. 25 po Kr.; ker je l. 26 po Kr. obtožil Klavdijo Pulhro, Agripinino sorodnico, ga je cesar Kaligula preganjal, a pozneje spoznal za nedolžnega; konzul l. 39, umrl l. 59. Slovel kot izvrsten govornik: Q. (pri njem je ohranjenih nekaj odlomkov njegovih govorov in spisov), T.

2. L. Dom. Aurelianus, gl. Aurēliānus.

3. Cn. Dom. Corbulō Gnej Domicij Korbulon, Cezonijin brat in Kaligulov svak, izvrsten vojskovodja in govornik, izdal zapiske o svojih doživetjih v Aziji; l. 67 ga je Neron obsodil na samomor: Iuv., T.

4. Dom. Marsus Domicij Marz, imenitni pesnik avgustejskega obdobja, Vergilijev in Tibulov prijatelj; ohranjena je Vita Tibulli z dvema distihoma: O., Q., Mart. — B. Domitius -iī, m (domūs) Domicij, bog zaščitnik mladoporočencev na domu: Aug.

don moški spol gospod, don

Señor Don gospod (v naslovu)
don Juan zapeljivec
don Nadie g. Nimanič
don Sabelotodo g. Vsevedež
ni don Pedro, ni Periquillo ne ptič ne miš
mal suena el don sin el din naslov terja sredstva

dopúst licencia f ; permiso m ; (počitnice) vacaciones f pl

bolniški (študijski) dopust licencia f por enfermedad (de estudios)
dvodnevni vojaški dopust permiso m de dos días
plačan dopust vacaciones f pl pagadas, licencia f pagada
letni dopust licencia anual
podaljšanje dopusta prórroga f de licencia
prekoračenje dopusta ausencia f sin permiso
prošnja za dopust petición f de licencia
biti na dopustu estar de vacaciones
biti na vojaškem dopustu estar con permiso (ali licencia)
iti na dopust ir de vacaciones, tomar sus vacaciones
iti na vojaški dopust ir de permiso
dati dopust dar (ali conceder) permiso (ali licencia)
prositi za dopust pedir (ali solicitar) permiso (ali licencia)

dorásti (-rástem) | doráščati (-am) perf., imperf. crescere; maturare; svilupparsi, farsi; uguagliare:
fant dorašča v moža il ragazzo si sta facendo uomo
sin je dorastel očeta il figlio è ormai alto quanto il padre

Dōrus -ī, m (Δῶρος) Dor(os),

1. Helenov sin: Vitr., ali Neptunov: Serv., praoče Dorcev.

2. neki filozof: Sen. ph.

dovoljênje permiso m ; licencia f

z dovoljenjem! ¡con permiso!
z Vašim dovoljenjem con su permiso
brez dovoljenja sin permiso
dovoljenje za bivanje permiso m de residencia
dovoljenje za lov (ribolov) licencia f de caza (de pesca)
vozniško (šofersko) dovoljenje licencia f de conducción (de autos), carnet m de conductor
gradbeno dovoljenje licencia f de construcción
izvozno (uvozno) dovoljenje permiso m de exportación (de importación)
dati dovoljenje dar (ali conceder) permiso (ali licencia)
prositi za dovoljenje (koga za kaj) pedir permiso (a alg para a/c), solicitar licencia

Drūsus -ī, m (kelt.; prim.: Drusus, hostium (sc. Gallorum) duce Drauso comminus trucidato, sibi posterisque cognomen invenit Suet.) Druz, priimek rodu Livijev in Klavdijev. Poseb. znani so:

1. M. Livius Drusus Mark Livij Druz, tr. pl. l. 122, hud nasprotnik svojega tovariša G. Grakha; konzul l. 112: Ci., Fl.

2. njegov sin, poštenjak, izvrsten govornik; čeprav je prijateljeval s plemstvom, je l. 91 kot tr. pl. obnovil nekaj zakonov Grakhov, npr. zakon o razdelitvi zemljišč, poseb. pa zakon de civitate sociis danda. Kvint Varij ga je zato umoril, kar je dalo povod zavezniški vojni: Ci., Vell., Aur.

3. Nero Claudius Drusus Neron Klavdij Druz, nav. le Drusus, sin Klavdija Nerona (ali Avgusta) in Livije, Tiberijev brat, roj. l. 38, v času, ko je bila Livija še poročena z Avgustom. Leta 15 je porazil Rete v Tridentskih Alpah; pri 25 letih je kot namestnik v Germaniji prevzel vodstvo vojne in več let zmagoval. Umrl je l. 9 na vojnem pohodu med Labo in Zalo zaradi bolezni ali po padcu s konja. Zapustil je dva sinova: Germanika in Klavdija, poznejšega cesarja: H., T., Suet.

4. Drusus Caesar Druz Cezar, edini Tiberijev sin iz zakona z Vipsanijo Agripino, konzul l. 15 in 21. Leta 23 ga je Sejan zastrupil: T.

5. Drusus, Germanikov sin, zaradi svoje in bratove priljubljenosti med ljudstvom je vzbudil cesarju Trajanu zavist, zaradi česar ga je ta dal l. 33 po Kr. zapreti v svoji palači na Palatinu; tam je izstradan umrl: T., Suet. — Ženske iste rodbine:

1. Livia Drūsilla (demin.) Livija Druzila, žena Tiberija Klavdija Nerona, ki jo je l. 38 prepustil Oktavijanu. Spletkarska ženska je imela svojega drugega moža popolnoma v oblasti. Po njegovi smrti (l. 14 po Kr.) je pri svojem sinu, cesarju Tiberiju, izgubila ves vpliv; umrla je l. 29 po Kr. v starosti 84 let: T.

2. Iūlia Drūsilla Julija Druzila, najmlajša Germanikova hči; njen prvi mož je bil Gaj Kasij Longin, drugi pa Emilij Lepid. Njen brat, cesar Kaligula, s katerim je menda imela incestno razmerje, jo je dal po smrti pobožiti: T., Suet. — Adj. Drūsiānus ali Drūsīnus 3 Druzov: fossa Drusiana T. ali fossae Drusinae Suet. Druzov prekop; Neron Klavdij Druz ga je dal napraviti, da bi združil staro in novo reko Islo.

Dryās³ -antis, m (Δρύας) Driant,

1. oče traškega kralja Likurga: Naev. fr., Hyg., Serv. — Od tod patronim Dryantiadēs (ali Dryantīdēs) -ae, m (Δρυαντιάδης, Δρυαντείδης) Drianti(a)d = Driantov sin Likurg: O.

2. neki Lapit: O.

3. Marsov (Aresov) sin, brat traškega kralja Tereja, udeleženec kalidonskega lova: O.

duda ženski spol dvom, negotovost; pomislek

sin duda (alguna) brez dvoma, gotovo, zelo verjetno
abrigar dudas dvomiti
no cabe duda (que)... ni dvoma, da ...
¡qué duda cabe! o tem ni dvoma!
dejar (dar) lugar a dudas biti dvomljiv
estar en duda biti dvomljiv; dvomiti, omahovati
poner dudas dvomiti o
sacar de la duda odstraniti dvom
tengo por sin duda que ne dvomim, da ...
ser (estar) fuera de toda duda biti izven vsakega dvoma

duelo moški spol žalost; pogreb; žalujoči

estar de duelo žalovati (za umrlim)
hacer duelo de a/c pritoževati se nad
presidir el duelo voditi pogrebni sprevod
sin duelo brezmejno, brezmerno
gastar sin duelo denar s polnimi rokami proč metati
no tener duelo de a/c (žrtve) ne obžalovati
duelos pl skrb, žalost, jeza, nevolja

dúh espíritu m ; ánimo m ; ingenio m ; mente f ; (vonj) olor m ; (strašilo, prikazen, strah) fantasma m , espectro m

bojni duh espíritu guerrero; moral f
duh časa espíritu de la época
človeški duh espíritu humano
iniciativen duh espíritu de iniciativa
kritičen duh espíritu de competencia
velik duh un genio
ubog na duhu pobre de espíritu
zli duh espíritu maligno; demonio m
svet duhov el mundo de los espíritus
nemiren duh espíritu intranquilo
sveti duh (rel) el Espíritu Santo
duh umrlega aparecido m
prisotnost duha presencia f de ánimo
imeti duh po vinu oler a vino
delati v duhu kake osebe obrar según las intenciones de alg
izginiti brez duha in sluha desaparecer sin dejar huella
razburiti duhove levantar los espíritus
zdrav duh v zdravem telesu mente f sana en cuerpo sano

dumtāxat (duntāxat), po drugih -tăxat, adv. = dum tāxat (cj. pr. glag. *tāxō -ere iz tangō -ere, po drugih ind. pr. glag. tāxō -āre) „dokler ceni“ = „če se stvar prav preceni“ = „po pravem“, „pravzaprav“, „po meri“,

1. več ne, kvečjemu, le, samo, zgolj: Ca., Lucr., Suet. idr., consules potestatem haberent tempore dumtaxat annuam Ci., nos animo d. vigemus, re familiari comminuti sumus Ci. ep., peditatu d. procul ad speciem utitur C., corpus d. suum ad id tempus apud eos fuisse L., nec animum d. fidelem praestitit, sed omnibus bellis interfuit L., d. ad hoc, quem tollere rheda vellet iter faciens H., uno d. retento Cu., (fons) liquidus et suas d. undas trahens Cu., d. per biennium Plin. iun.

2. vsaj, četudi le: Pl., Cels., Sen. ph., Q., Iust., sint ista pulchriora, d. aspectu Ci., ceteras … procellas in illis d. fluctibus contionum semper putavi Miloni esse subeundas Ci., male instituisse Graecos, quod tropaeis regum d. nomina inscriberent Cu.; včasih omejuje = kolikor le, kolikor namreč: pozni Icti., d. rerum magnarum parva potest res exemplare dare Lucr. (nekateri pišejo dum taxat), d. modica Suet.

3. samo po sebi umevno, seveda, namreč: sin … ieiunitatem … et inopiam, … in Attico genere ponit, hoc recte d. Ci., ex idoneis d. auctoribus Q., caeduis (arboribus) d. exceptis Plin., exceptis d. iis gentibus, quae regnantur T.

dvóm duda f ; incertidumbre f

brez dvoma sin duda (alguna), indudablemente
upravičen dvom duda justificada
biti v dvomih estar en duda, dudar
ni dvoma, da ... no hay (ali no cabe) duda que...
ni nobenega dvoma es (ali está) fuera de toda duda
ne dopuščati nobenega dvoma no dejar lugar a dudas
imeti dvome glede (o) tener (ali abrigar) dudas sobre
pustiti v dvomu dejar en la duda (ali en la incertidumbre)
razpršiti komu dvome desvanecer las dudas de alg, fam sacar de dudas a alg

dvomesečen pridevnik
1. (o trajanju) ▸ két hónaposPo približno dvomesečnem premoru smo zopet toplo vabljeni v gledališča. ▸ Közel két hónapos szünet után ismét szeretettel várnak bennünket a színháztermekbe.

2. (o veljavnosti) ▸ kéthavi, két hónaposNovih dvomesečnih vinjet bodo uporabniki odslej bolj veseli, saj bodo veljale od dneva, ko je bila vinjeta preluknjana. ▸ Az új két hónapos matricáknak a felhasználók jobban fognak örülni, hiszen a lyukasztás napjától lesznek érvényesek.
Proletariatu so dali dvomesečno plačo vnaprej. ▸ A munkásoknak kéthavi fizetést adtak előre.

3. (o starosti) ▸ két hónapos

Echīōn -onis, m (Ἐχίων: ἔχις kača ) Ehion,

1. eden izmed junakov, zraslih iz zmajevih zob, ki jih je posejal Kadmos; Agavin mož, Pentejev oče: Echione natus (= Pentheus) O. Od tod adj. Echīonius 3 Ehionov: arces O., Thebae H., nomen V. = Ehionov sin; patronim Echīonidēs -ae, m (Ἐχιονίδης) Ehionid, Ehionov sin = Pentej O.

2. Hermesov sin, argonavt: Hyg., O. (ki ga imenuje med udeleženci kalidonskega lova). Od tod adj. Echīonius 3 Ehionov: lacertus O.

3. znameniti grški slikar: Ci., Plin.

edin|ec moški spol (-ca …) das Einzelkind
njegov/njen edinec sein/ihr einziges Kind, sein/ihr einziger Sohn
naš edinec unser Einziger
biblija: Sin edinec Einziger Sohn

edinorojèn

edinorojèni sin božji religija the only-begotten Son of God

educación ženski spol vzgoja

educación profesional strokovna vzgoja
sin educación neizobražen; neolikan
no tener educación biti neizobražen; biti nevzgojen

efecto moški spol učinek; izid, uspeh; vrednostni papir, menica; trgovski artikel

al efecto v ta namen; namenu ustrezen
en efecto resnično, dejansko
de (mucho) efecto zelo učinkovit, efekten
dejar sin efecto ne uvaževati
llegar a efecto izvršiti se, izvesti se
llevar en efecto, poner en efecto izvršiti, izvesti
tener efecto izvesti se; vršiti se
efectos pl imetje; vrednostni papirji
efectos usados rabljene stvari
a los efectos del artículo 3 de la ley v smislu čl. 3 zakona