Franja

désolé, e [dezɔle] adjectif opustošen, zapuščen, pust; žalosten; obupan

région féminin désolée pusta, puščobna pokrajina
je suis désolé de vous avoir fait attendre zelo mi je žal, da sem vas pustil čakati
désolé, je ne puis vous aider žal (mi je, oprostite mi), ne morem vam pomagati

desso pron. knjižno ta, isti; taisti, dotični:
sono io quel desso šalj. jaz sem ta, dotični

dessous [dəsu, tsu]

1. adverbe spodaj, zdôlaj

2. masculin spodnji del, spodnja stran, narobe stran (pri blagu); figuré globlji vzrok, ozadje; architecture spodnje nadstropje, trup (pri oknu); pluriel (žensko) spodnje perilo; (v gozdu) podrast, mladičje

au-dessous (tu) spodaj
au-dessous de pod
cinq degrés au-dessous de zéro 5* pod ničlo
ci-dessous tu spodaj, naprej (v knjigi, v pismu)
de dessous izpod; spodnji
en dessous spodaj; skrivaj, zahrbtno, lokavo, potuhnjeno
là-dessous pod tem, za tem
il y a là-dessous quelque chose de suspect za tem tiči nekaj sumljivega
dessous de pod; južno
par-dessous izpod
il me prit par-dessous les bras et me souleva de terre prijel me je pod roko in me dvignil s tal
appartement masculin de dessous spodnje stanovanje
les gens, les voisins du dessous ljudje, sosedje iz spodnjega stanovanja
dessous de blouse podloga pri bluzi
dessous de bouteille, de plat podstavek za steklenico, za skledo
dessous de bras potnica, vložek, všivek za znoj
les dessous (de la politique) skrivne spletke (v politiki)
avoir le dessous podleči, kratko potegniti
connaître le dessous des cartes biti vešč, spoznati se
j'ai acheté des bas à cinq francs et au-dessous kupil sem nogavice po pet frankov in še manj, še ceneje
agir en dessous hinavsko delati (ravnati, postopati)
être en dessous (figuré) ne biti odkrit
il est au-dessous de tout on je ničla, je popolnoma nesposoben
étre au-dessous de sa tâche ne biti kos svoji nalogi
il est dans le troisième, le trente-troisième dessous (figuré) slabo mu gre, je v slabem položaju
faire quelque chose par-dessous la jambe (figuré, familier) prenagliti se v čem
interdit aux enfants au-dessous de 16 ans prepovedano za mladino pod 16 leti
mettre dessous prevrniti, dol vreči; podvreči, premagati
mettre sens dessus dessous obrniti vse narobe, postaviti vse na glavo
regarder en dessous skrivaj pogledati
rire en dessous potuhnjeno se smejati
vendre, acheter un objet au-dessous de sa valeur prodati, kupiti predmet izpod njegove vrednosti

dessus [dəsü] préposition na, nad; adverbe gori, zgoraj; masculin zgornja stran; zgornja, prava stran; zgornje nadstropje; musique sopran, diskant; gornje usnje (pri čevlju); théâtre vrvišče na odru

au-dessus de nad; severno
les enfants au-dessus de 10 ans otroci, stari nad 10 let
bras dessus bras dessous z roko v roki, pod pazduho
sens dessus dessous vse vprek, križem; figuré ves iz sebe
dessus masculin de table mizna plošča
dessus masculin du vent (figuré) prednost
dessus masculin du panier (to, kar je) najboljše, izbrano, figuré smetana
dessus masculin de lit posteljno pregrinjalo
ci-dessus (tu) zgoraj
comme ci-dessus kot zgoraj omenjeno
de dessus zgornji; iznad, raz, s
les voisins de dessus zgornji sosedje
ôtez-moi cela de dessus la table odstranite mi to z mize!
en dessus na sprednji strani; gori
là-dessus na to, nato; o tem
tu peux compter là-dessus lahko se zaneseš na to
par-dessus prek, iznad; zgoraj
par-dessus le marché vrh tega, povrh
par-dessus tout predvsem, zlasti, posebno
avoir le dessus imeti premoč, zmagati
j'en ai par-dessus la tête čez glavo, do grla sem sit tega
avoir le nez dessus (figuré) vtakniti svoj nos v, imeti pred nosom, biti čisto blizu
connaître les dessus et les dessous de quelque chose dobro se spoznati na kaj
être au-dessus de ses affaires doseči prebitke
être, mettre sens dessus dessous (figuré) stati na glavi, postaviti na glavo
mettre le doigt dessus (figuré) zadeti žebelj na glavico, pravilno zadeti (oceniti, uganiti)
mettre la main dessus seči po, zgrabiti za, prijeti; najti
se mettre au-dessus de quelque chose, passer par-dessus quelque chose (figuré) iti prek česa, ne se spotikati ob čem
je compte là-dessus zanesem se na to; računam s tem
il est au-dessus de toute critique on je vzvišen nad vsako kritiko
il m'a marché dessus na noge mi je stopil
la température est montée au-dessus de 30 degrés temperatura se je dvignila nad 30*
prendre le dessus premagati (bolezen, žalost)
reprendre le dessus zopet si opomoči (od bolezni, žalosti)
il lui est tombé dessus napadel ga je
il n'y a rien au-dessus ni boljšega

dēstringō -ere -strinxī -strictum

1. (o)smukati: Ca., Col., Ps.-Q., tunica erat ab humeris destricta Ph. potegnjena; pren.: destringi aliquid et abradi bonis Plin. iun.; occ.
a) (v kopeli) (z)drgniti se: Plin., curvo d. ferro Mart., dum destringitur, tergitur Plin. iun.; pren.: ut destrinxi hominem! Pl. kako sem ga opletel!
b) s smukanjem (o)čistiti: horum (myacum) ius traditur … interanea destringere Plin.
c) (orožje iz nožnice) potegniti, izvleči, izdreti (izdirati): gladium Ci., C., L., Suet., sicas Ci., ensis … : quem cur destringere coner … ? H., destrictus ensis H., O. goli meč; tudi: d. securim L. Pren.: amaritudinem carminum d. Plin. spustiti, in omnes severitas imperatoris destringitur Sen. ph. se naperi strogost … Kot adj. pt. pf. dēstrictus 3, adv. -ē oster, strog, rezek: feneratrix, censura, testimonium Val. Max., officium Plin. iun., destrictior accusator T.; adv. (pogosto districtē): d. minari Plin. iun., denegare Icti., exigere aliquid Veg.; v komp.: Ap., Eccl.; v superl.: Eccl.

2. oplaziti, obdrgniti: destrinxit arundine (s puščico) pectus O., non mea sunt summā leviter destricta sagitta pectora O., destricta levi vulnere est cutis Sen. rh.; pesn. pren.: (volucres) aequora destringunt summis … alis O. se le rahlo … dotikajo morja.

3. pren. (z besedami) prečesa(va)ti, obdel(ov)ati: non ego mordaci destrinxi carmine quemquam O., tu qui scripta destringis mea Ph.

dēsuēscō -ere -suēvī -suētum

1. trans. (o stvareh) iz navade spraviti, odvaditi (odvajati): Tit. fr., Ap., res desueta L., diu desueta arma V. ki se ga je že davno odvadil, desueta sidera cerno O. ki sem se jih odvadil gledati, voces iam mihi desuetae O., desueta verba O., ne in desuescendis morentur Q.

2. intr. (o bitjih) česa odvaditi (odvajati) se, večinoma v pt. pf. dēsuētus 3 odvajen, ne več vajen; abs. in z dat.: paulatim antiquo patrum desuescit (nekateri pišejo dissuescit) honori Sil., desueta corda, iam desueta triumphis agmina V., fera desueta silvis Lucan.; fera desueta rabiem (grški acc.) Stat.; z inf.: iam pridem desueto Samnite clamorem Romani exercitūs pati L.

déterminer [-ne] verbe transitif določiti, ugotoviti, dognati; odločiti; pripraviti, privesti (à do); povzročiti, imeti za posledico

se déterminer odločiti se (à za)
les experts ont déterminé les causes de l'accident izvedenci so ugotovili vzroke nesreče
l'adverbe détermine le verbe prislov določuje glagol
je l'ai déterminé à ce voyage pripravil sem ga do tega potovanja
cet incident a déterminé un retard important ta incident je povzročil veliko zamudo
à quoi vous êtes-vous déterminé? za kaj ste se odločili?

détour [detur] masculin ovinek, zavoj; (promet) obvoz; figuré izgovor

sans détours brez ovinkov, naravnost, odkrito
la route, la rivière fait un détour cesta, reka dela zavoj, ovinek
détour obligatoire (dans la circulation) obvezen obvoz (v prometu)
pas tant de détours, au fait! ne toliko ovinkov (ovinkarjenje), k stvari!
après bien des tours et détours po dolgem tavanju sem in tja
prendre beaucoup de détours najti mnogo izgovorov

detto

A) agg.

1. rečen, povedan:
detto fra noi med nami povedano
detto tra parentesi mimogrede povedano
è presto detto lahko je reči
come non detto pustimo stvar pri miru; že prav, kot da tega nisem rekel
detto fatto rečeno storjeno
quel ch'è detto è detto kar sem rekel, sem rekel

2. imenovan:
Paolo Cagliari detto il Veronese Paolo Cagliari, imenovan Veronese

3. določen:
il detto giorno določenega dne

4. omenjen; prej, zgoraj naveden:
detto individuo imenovana oseba

B) m

1. beseda:
stando al suo detto po njegovih besedah

2. duhovit domislek, izrek; (facezia) dovtip:
come dice un antico detto kot pravi starinski izrek
i detti del pievano Arlotto dovtipi župnika Arlotta

dežela gejzirjev frazem
(Islandija) ▸ gejzírek országa, gejzírek földje
Za konec sem si ogledal deželo gejzirjev in vročih vrelcev. ▸ Végül meglátogattam a gejzírek és a forró vízű források földjét.

dežnik samostalnik
1. (kot zaščita pred dežjem) ▸ esernyő, ernyő, napernyőV gostilni sem pozabil dežnik. ▸ A vendéglőben felejtettem az esernyőt.
Tamle poleg vas je stojalo za dežnike. Postavite ga noter. ▸ Mellettetek van az ernyőtartó. Tegyétek bele!

2. (senčnik) ▸ napernyőProdajalci na tržnici iščejo senco pod dežniki. ▸ A piaci árusok árnyékot keresve az ernyő alá húzódnak.
Za začetek smo postavili dežnik in stole kar v gozdu pri avtomobilih. ▸ Legelőször felállítottuk a napernyőt és kiraktuk a székeket az autók mellé az erdőben.

3. vojska (obrambni sistem) ▸ ernyő
4. (okrilje) ▸ védőpajzs, oltalom, égisz
Liga narodov je novo tekmovanje pod dežnikom Uefe. ▸ A Nemzetek Ligája új versenysorozat az UEFA égisze alatt.
V državi, ki je spadala pod dežnik atlantskega pakta. ▸ Egy olyan országban, amely az Atlanti Szerződés oltalma alá tartozott.

5. (skupni pojem) približek prevedka ▸ ugyanabba a csoportba tartozó
Judi, muslimani in pripadniki kopice drugih ver, ki ne spadajo pod dežnik krščanstva. ▸ kontrastivno zanimivo Zsidók, muzulmánok és egy sor más vallás tagjai, amelyek nem tartoznak a kereszténység védőpajzsa alá.
Pod skupni dežnik so stlačile več različnih bolezni. ▸ kontrastivno zanimivo Egy kalap alá vettek egy sor betegséget.

6. (goba) kontrastivno zanimivo ▸ őzlábgomba

diable [djablə] masculin vrag, hudič, zlodej, satan; familier človek, dečko, možakar; poreden, hrupen otrok; možicelj (na vzmet, igrača); dvokolnica, ciza (za prevoz kamenja, vreč); mreža za lov slanikov pozimi

diable! vraga! hudiča!
au diable! k vragu! prekleto!
du diable si je m'en souvenais! vraga (= nisem) sem se spominjal tega!
à la diable zlobno, grdo, neredno
au diable vauvert zelo daleč
comme un (beau) diable kot obseden, kot nor
du diable, de tous les diables, comme tous les diables peklenski, vražji, hudičev, strašen
un bruit du diable peklenski hrup
en diable prekleto, zelo
il est paresseux en diable on je strašno len
que diable kaj vraga ...
qui, que diable kdo, kaj vraga
diable de vražji
ce diable d'homme ta vražji človek
une diable d'affaire vražja zadeva
pas pour un (beau) diable za nič na svetu
bon diable dobrodušen, simpatičen dečko
grand diable velik, postaven moški
pauvre diable ubožec, revček, siromak
tapage masculin de tous les diables peklenski hrup
table féminin du diable orjaška gomila
travail masculin fait à la diable šušmarsko opravljeno delo
diable à quatre vražji dečko
ce diable de temps to pasje vreme
avoir, loger le diable dans sa bourse biti brez denarja, niti dinarja ne imeti
avoir le diable au corps biti nagle jeze, biti zloben, biti zelo aktiven in živahen
ne craindre ni Dieu ni diable nikogar, ničesar se ne bati
se démener, s'agiter comme un diable dans un bénitier zvijati se, otepati se, skakati kot vrag v kropilnem kamnu
c'est bien le diable si ... to bi bilo zelo nenavadno, če ...
c'est le diable et son train to je (zelo) komplicirano, zamotano
le diable est déchainé pravi pekel se je začel
cet enfant est très diable ta otrok je pravi vražič
c'est (là), voilà le diable! sedaj pa imamo!
c'est le diable tu je težava
ce n'est pas le diable to ni tako težavno
c'est le diable à confesser to je veliko, težavno delo
il est comme, il fait valet du diable on dela več, kot je dolžan delati
donner, envoyer au diable, à tous les diables poslati k vragu
que le diable l'emporte! vrag ga vzemi!
faire le diable (à quatre) besneti, razsajati
habiter, être au diable stanovati daleč, bogu za hrbtom
le diable s'en mêle tu nekaj ni v redu, ne gre prav
tirer le diable par la queue stradati, težko se preživljati (živeti)
ne pas valoir le diable nič ne biti vreden

dīcō² -ere, dīxī, dictum (prim. δείκνῡμι kažem, δίκη pravo, st.lat. deicō, osk. deicum = lat. dīcere, umbr. deitu = lat. dīcitō, lat. dĭcāre, dicāx, causidicus, condiciō, digitus; prvotni pomen „kazati“ je še očiten v lat. indicāre kazati, index kazalec, iūdex kdor kaže na pravo)

I.

1. jur.
a) (po)kazati; v starem pravnem besedilu: iis istam viam dico; ite viam Ci. (prim. ὁδὸν δείξω Hom.); ius dicere „pravo kazati“ = sodnik biti: qui anno ante Romae ius dixerat, anno post in Asia ius dixit Ci., ius dicere de aliquo C.
b) določiti (določati): diem dicere sodni dan, t.j. dan za sodno obravnavo določiti: nuper praetor ei diem dixit propter … Ci.; Crassus consul Flacco conlegae multam dixit Ci. je določil globo, d. locum L., iudicem d. L. določiti si (izprositi si) sodnika, est fuga dicta mihi O. bilo mi je dosojeno pregnanstvo.

2. (izven pravniškega področja) določiti (določati), ustanoviti (ustanavljati), postaviti (postavljati): diem dicere nuptiis Ter. ali operi Ci. ali hibernis oppugnandis C., legum dicendarum potestas Ci., pretium dicere muneri H., legem sibi dixerat O. postavil si je bil pravilo; dictum inter nos fuit, ne … Ter. bilo je dogovorjeno; occ. določiti = obljubiti (obljubljati), obetati: sua bona cognatis Pl., dictae pecuniae Pl., pecuniae Appio dictae S. fr., alia legatio dicta, alia data est Ci.; poseb. pogosto dotem dicere: dotem d. alicui Varr. fr., dotem mulier nullo auctore dicit Ci., quidam dictas non accepere dotes Sen. rh.; tako tudi: dotis paululum vicino suo d. Afr. fr., quod dotis dixi Ter., doti Valeria pecuniam omnem suam dixerat Ci., dictas exige dotis opes O.

3. (večinoma z dvojnim acc.) koga za kaj postaviti (postavljati), (iz)voliti, imenovati: dictatorem dicere Ci. ep., L., aliquem dictatorem ali magistrum equitum d. L., prvotno le v teh zvezah, pozneje tudi: consules d. L., d. aliquem aedilem, tribunum militum, collegam L.; pesn.: quem pecori dixere maritum V., quem Venus arbitrum dicet bibendi? H., aliquem d. deum O. koga v boga povzdigniti.

II.

1. (z besedami [po]kazati), reči, povedati, praviti, govoriti, omeniti (omenjati). Najprej intr.: dicam (kot vrinjeni stavek) Kom. reči smem, volui dicere Pl. hotel sem reči (kadar govorec samega sebe popravlja), dico tibi Kom., Ph. tebi govorim (preteče) = tebe mislim, nate merim, tako tudi dicimus tibi O.; tibi ego dico annon? Ter. (mi) boš odgovoril ali ne? sed dic tamen Pl. povej mi vendar! dicam nunc O. naj zdaj povem, daj si zdaj povedati, ut parcissime dicam Q. da se izrazim kar najskromneje, dic, dic, quaeso, clarius Ci., noster divinus ille dixit Epicurus Ci., ut dixi, ut ante dixi, ut initio dixi, ut dixi, quem ad modum supra dixi, ut diximus Ci., ut supra diximus C., incredibile dictu Ci., N., S., L., O., Cu., Iust. idr.; brezos.: ut (uti) dictum est, ut ante dictum est C. ali sicut ante dictum est N. kakor je bilo (prej) povedano; v pogovornem jeziku dictum ac factum ali samo dictum factum Ter. rečeno — storjeno. Z neodvisnim dopolnilom: utrum „diem tertium“ an „perendinum“ dici oporteret Ci. se mora reči … ali … , crudelem, ne dicam sceleratum Ci. da ne rečem, si haec non dico maiora fuerunt in Clodio quam in Milone, sed … Ci. nočem reči, non dico patrem, pacem sprevisti Iust.; z neodvisnim govorom: fortasse dices: „quid ergo“ Ci.; z de: Varr., Diana, de qua dicimus Ci. Trans.: d. mendacium Pl., N., hoc dicis Ter. to meniš, nihil dico amplius Ci., tantum (le toliko) dico Ci., nisi quid dicis Ci. če nimaš nič proti, hoc lex non dicit Ci. tega zakon ne pravi, haec cum dixisset Ci., illa quae dixi Ci. tista omenjena načela, Tencteri, quos supra diximus C. gori omenjeni, eae, quas diximus munitiones C. prej omenjene; pomni poseb.: de Domitio dixit versum Graecum Ci. je navedel, qui primus sententiam diceret Ci. ki naj bi prvi povedal svoje mnenje, (oddal svoj glas), oratio dicta de scripto est Ci. je bil bran z lista. Zveze:
a) z ACI: dixi … caedem te optumatium contulisse in ante diem … Ci., non irridicule quidam … dixit plus, quam pollicitus esset, Caesarem facere C., illi enim dixerant … sese dedituros: se autem domum Chersonesi habere N.; v pass. dicor, diceris, dicitur itd. z NCI pravi se, govori se, govorica je, baje: illi socius esse diceris Pl., qui (Aesculapius) … primus vulnus dicitur obligavisse Ci., Aristaeus, qui olivae dicitur inventor (esse) Ci., a quo accepisse mutuam dicor Q.; ob zloženih obl. odvisnega glag. brez inf. (esse): dicor pulsa O., dicebantur victi T.; pogosto ACI tudi za pass. obl. glag.: dicitur eo tempore matrem Pausaniae vixisse N., quam (partem) Gallos obtinere dictum est C. se je gori omenilo, anates Ponticas dicitur edundis vulgo venenis victitare Gell.
b) z odvisnim vprašanjem: nihil dico, quid res publica consecuta sit Ci., quae signa ille sustulerit, non dicam Ci.; nepopolno: accusavit eum; quam constanter, postea dicam Ci.
c) s finalnim stavkom: Dolabellae dixi, ut ad me scriberet Ci. ep. sem rekel = sem naročil, naj … , misit, qui diceret, ne discederet N. ki naj pove, naj ne …

2. occ.
a) izreči (izrekati), izgovoriti (izgovarjati): cum „Rho“ dicere nequiret (Demosthenes) Ci., cum ita balbus esset (Demosthenes), ut eius ipsius artis, cui studeret, primam litteram non posset dicere Ci., illud, quod nos gemina S dicimus, … una dixerunt Q.
b) govoriti = govor(e) imeti, predavati: ars dicendi Ci. govorništvo, dicendi potestas est data Ci. dovoljeno je bilo govoriti, exercitatio dicendi Ci. vaja v govorjenju, dicendo excellere Ci. odlikovati se v govorništvu, quae fuerit Pompei gravitas in dicendo Ci., est oratoris apte, distincte, ornate dicere Ci., exercitatus in dicendo N., dicendo valere N. kot govornik delovati, dicere controversias, exordia, materias Q., dicendi magister Suet., Plin. iun.; z dat. (pred kom, vpričo koga): dicere populo Sen. rh.; (poseb. o sodnem govoru): cum ipse pro se dicere non posset N. se ni mogel sam zagovarjati, qui pro capite diceret Ci. se je zagovarjal, apud iudices pro reo dicere Ci. toženega zagovarjati (braniti), contra aliquem pro aliquo apud centumviros d. Ci., contra aliquem ali acerbe in aliquem d. Ci. napasti koga, pro (a) scripto d. Ci. zagovarjati, kar je napisano (naspr. contra scriptum d. Ci.), qui ante me dixerunt Ci. govorniki pred menoj, is, qui dicturus post me erat Ci. govornik za menoj, causam dicere Ci., Q. v svoji zadevi govoriti = zagovarjati se, ut domum ad causam dicendam rediret N. zagovarjati se; toda: causas in foro dicere Ci. (kot odvetnik) zagovarjati (braniti), zagovornik (branilec) biti.
c) reči = odgovoriti: a quo cum quaesisset, quo se deduci vellet, et ille Athenas dixisset, … N., a quo cum quaereret Pyrrhus … , Cineas dixit … Eutr.
č) trditi, potrditi (potrjevati), zagotoviti (zagotavljati): quidquid dicunt, laudo; id rursum si negant, laudo id quoque Ter., dicebant, ego negabam Ci. ep., qum esse negas, eundem esse dicis Ci., Dico te priore nocte venisse … in M. Laecae domum; … Num negare audes? Ci., actum de Macedonia dicens Iust.
d) (po)imenovati, ime dati, klicati; najprej z enim acc.: tum eo verbo („hostis“) peregrinum dicebant Varr., Hilarum dico Ci. ep. ali T. Gracchus — patrem dico Ci. ali leges Aeliam et Fufiam dico Ci. imam v mislih, Romanos suo de nomine dicet V., Chaoniam omnem Troiano a Chaone dixit V., quidam, quem dicere nolo nomine Cat.; v pass.: Pithecusae habitantum nomine dictae O., dictae a Pallade terrae (= Athenae) O.; pogosto z dvojnim acc.: tam bellatorem Mars se haut ausit dicere Pl., quis se dicit ei parem? Ci., qui te Pythagoreum soles dicere Ci., C. Marium vere patrem patriae possumus dicere Ci., quem dixere Chaos O., felicem diximus Pirithoum O. smo blagrovali, Pylas incolae dicunt fauces Cu.; v pass. z dvojnim nom.: orbis, qui κύκλος Graece dicitur Ci., lineae, quae cathetoe dicuntur Vitr., qui nunc Misenus ab illo dicitur V., Meropis filia dici cupiens O., eaque terra de nomine eius Chanaan dicta est Lact.; equidem me Caesaris militem dici volui c.; pesn.: est locus, Hesperiam Grai dicunt (sc. eum ali quem) V., nomen dixere priores Ortygiam V., cui Ascanium parentes dixere nomen L. ki so mu dali ime Askanij.
e) peti, (pojoč) govoriti, deklamirati: carmina in imperatorem L., versūs V., H., modos H., Latinum carmen, carmina fistulā, melos tibiā H., tibi dicere laudes Tib., in modum dicite: „o Hymenaee Hymen“ Cat., carmen Christo quasi deo Plin. iun., hymnum deo Eccl., aliquid de Domitio Suet., ad tibias dixit Lamp.; tudi = prihodnost napoved(ov)ati = prerokovati: sortes per carmina, fata Quiritibus H., fatum O., haec mihi si … Dodona diceret ipsa O.; pren. hvaleč omeniti (omenjati), opevati, poveličevati, slaviti, proslaviti (proslavljati), opis(ov)ati: tua facta V., Galli dicamus amores V., d. Alciden, Dianam, antiqua dure, bella H., Ennius … ad arma prosiluit dicenda H. opevati vojna dejanja, dicar … princeps Aeolium carmen ad Italos deduxisse modos H., d. naturas silvestrium Plin., vir dicendus Vell. vreden hvale, omembe vreden. — Od tod subst. pt. pf. dictum -ī, n

1. kar je bilo izrečeno, izrek, beseda: Pl., Lucr., Iuv., Suet. idr., dictum sapienti sat est Ter., nec doctis dictis studiosus erat Enn. ap. Ci. in ni mu bilo do zgovornosti, nullum meum dictum, non modo factum, intercessit Ci., dicta atque facta Ci., dicta cum factis componere S., testium dicta Ci. izpovedi, iudicum dicta Ci. razsodbe, breve aliquod dictum Ci. pregovor, modri izrek, puerum dictis formare H., iocosa dicta in adversarios iactare L., dicta dare = dicere V., L., mutua dicta reddere L. pogovarjati se, dictis aliquem compellare, castigare V., edidit talia dicta O. spregovoril je tako, dicta tristia O. tožba, tarnanje, dicta non falsa O. resnične govorice, res dicta secuta est O. kakor je rekla, tako je sproti naredila, dicto (abl. comparationis) citius V., H., L. hitreje kakor je bilo to rečeno = pri priči, tako tudi: nec dicta res morata (sc. est) Iust.; probrosis in se dictis arridere Sen. ph.; z adv. (ki jih prevajamo kot atrib. adj.): facete dicta Ci. dovtipne besede, aspere, ferociter, libere dicta Ci., breviter et commode dicta Ci., maligne dictum Cu. zlobna beseda; pesn.: Ennius hirsutā cingat sua dicta (= suos libros) coronā Pr.

2. occ.
a) izrek = rek, pregovor: Catonis est dictum Ci., quod dictum magna invidia consecuta est N., dicta aurea Lucr., dicta collectanea (Cezarjev spis) Suet. zbrani izreki; poseb. (iz)rek preročišča ali preroka, prerokba: adytis haec tristia dicta reportat V., vatum terriloquis victus dictis Lucr.
b) dovtip, duhovita domislica: dico unum ridiculum dictum de dictis melioribus Pl., d. arcessitum Ci. prisiljen, dictum aliquod in petitionem tuam dici potuisse Ci. kak dovtip narediti na … , in te et tuos dicta dicere Ci., ea dicta (Ennii) Ci. dovtipne besede, lepido dicto H.
c) povelje, ukaz, zapoved: contra dictum suum L., dicta dare L., ibat dicto parens V., dicto audientem esse (gl. audiō), dicta peragere O.
č) dana beseda, obljuba: Cares, … non dicto, sed secunda fortuna adversariorum capti N., confirmat dictis Furius ap. Macr.
d) psovka, v pl. tudi = psovanje: dicta in aliquem ingerere Pl., dictis suis differre aliquem Pl., quae sunt dicta in stulto, caudex, stipes, … Ter.

Opomba: Imp. pr. dīc. Star. obl.: dīce = dīc Pl. (prim. Q. I, 6, 21), pa tudi = dīcam (fut. act.) po P. F.; dīcem = dīcam (fut. act.): Ca. po Q.; fut. act. dīcēbō Nov. fr.; inf. dīcier = dīcī Pl., Vatinius in Ci. ep. Sinkop.: dixti = dixisti Pl., Ter., Ci., O., Mart.; dixis = dixeris (cj. pf.) Pl., dixem = dixissem Pl.; dixe = dixisse Pl., Varr. ap. Non., Arn., Aus.; dicentum = dicentium O.

dīdūcō -ere -dūxī -ductum (dis in dūcere) „razvleči“, od tod

1. raztegniti (raztezati), razpe(nja)ti, razpreti (razpirati), (na široko) odpreti (odpirati): pugnum, digitos Ci., vestem manu, nodos manu O., vestem Iuv., vestimenta Sen. ph., tunica diducta Q., d. rictum Iuv., risu d. rictum auditoris H. storiti, da poslušalec zazija, os (sc. alicui) Plin., Suet., alicui oculum Cels. (o zdravniku), pedem et crus in diversa Cels., pedes, labra, nares Q., fauces hiatu Sil., circinum Vitr., cuneo aliquid Col., fores palatii T., terram ad capita V. tik ob koreninah zrahljati, harenam L. odpraviti; pren.: d. animum in tam multifex officium (na takšno vsestransko dejavnost) Q.

2. deliti, razdeliti (razdeljevati), (na silo) ločiti, vsaksebi spraviti (spravljati): assem in partes centum H., fluctus continuam diduxit humum O., d. argumenta, nomina Q., litem Col., eandem speciem Plin. iun., aliquem ab aliquo Ci., O., amantes, complexūs Pr., hostem T. razkropiti, cibus diducitur Cels. se razkroji, se prebavi; pren. razcepiti: seditioin diversa consilia diduxerat vulgum Cu., ultio … senatum in studia diduxerat T., diducta civitas T. razcepljena v stranke, diductae terrae T. razpori; razdružiti (razdruževati), razvez(ov)ati: amicitias Sen. ph., matrimonium Suet.; animus varietate rerum diductus Ci. raztresen.

3. occ. (voj.)
a) razdeliti, razmakniti (razmikati), razvi(ja)ti, (četam) veleti, da se razstopijo, (med.) razmakniti (razmikati) se, razstopiti se: Lucan., Front., ubi Crassus animadvertit suas copias … non facile diduci C., diducendi erant milites C., d. cornua, aciem in cornua L., eos diduci iussit, diductis ordinibus T.
b) sovražne čete, ladje ločiti, narazen spraviti (spravljati), osamiti: d. adversariorum manus C., diductis nostris paulatim navibus C., diducta manu hostium S.; pesn.: olli agmina diductis solvēre choris V.

4. pren.: oratio rivis diducta est, non fontibus Ci. govor se deli na posamezne potoke, ne na vrelce = čeprav je razdeljen na razne oddelke, vendar tvori celoto, vastius diducuntur verba Ci. se pri izreki preveč razstavljajo, diducenda curandi ratio est Cels. pri zdravljenju je treba razločevati, in multas cogitationes diductus sum Petr. premišljeval sem o tem in onem; vocabulum ab appellatione d. Q. ločiti, razločevati.

diēci

A) agg. deset:
i dieci comandamenti deset božjih zapovedi

B) m število deset; desetka, desetica:
lo studente ha preso un dieci študent je dobil desetko
ho giocato il dieci di fiori igre igral sem križevo desetico
lavorare per dieci pren. garati kot črna živina
a dieci a dieci po deset

différent, e [diferɑ̃, t] adjectif različen, razen

à différentes reprises ponovno
tout à fait différent popolnoma različen
en termes différents z drugimi besedami
différentes personnes razne osebe
opinions féminin pluriel différentes različna mnenja
c'est différent to je kaj drugega
j'ai voyagé dans différents pays potoval sem po raznih državah

digitus -ī, n (iz dicitus)

1. „kazalec“, od tod vsak prst na roki: d. pollex C. palec, d. index H. = d. salutaris Suet. = d. gustator Hier. kazalec, d. medius Q. = d. mediānus Veg. = d. infamis Pers. ali d. impudicus (ker spominja na moški spolni ud) Mart., Isid. sredinec, d. medicus Marc., Isid. = d. anularis (ker so na njem nosili zlat prstan) Isid. = d. minimo proximus ali minimo vicinus ali d. medicinalis Macr. prstanec, d. minimus Gell. = d. auricularis (ker se z njim trebi uho) Isid. = brevissimus dextrae manus d. Macr. mezinec, concrepare digitis Pl., Ci. ali digitos Petr. (gl. concrepō), digitorum percussio Ci., istum de digitis anulos abstulisse Ci., digitos comprimere pugnumque facere in naspr. digitos diducere ali extendere Ci., comprimere digitos utrimque Cels., digito liceri Ci. z dvignjenim prstom, digitum tollere Ci. prst dvigniti (pri dražbi, glasovanju), pa tudi kot znamenje, da se gladiator preda (in prosi milosti pri občinstvu): Mart., Sid., pugnare ad digitum Q. dokler eden od borilcev ne dvigne prsta v znamenje vdaje; digitum exserere Q. prst iztegniti, toda (pren.): digitum exsere, peccas Pers. = digito sublato ostende victum te esse a vitiis; digitum intendere ad aliquid Ci. s prstom kazati na kaj; aliquid digito monstrare ali demonstrare (gl. dēmonstrō), v pass.: monstror digito praetereuntium H. mimoidoči s prstom za menoj kažejo (ker sem slaven) H., tako tudi: pulchrum est digito monstrari et dicier „hic est“ Pers., quos saepius vulgus quoque imperitum et tunicatus hic populus transeuntes nomine vocat et digito demonstrat? T., vos cunctorum digiti notabant Hier.; computare digitis Pl., Plin. iun. na prste naštevati, preračunavati = numerare per digitos O. ali digitis Suet., si tuos digitos novi Ci. ep. tvojo veščino računanja, venire ad digitos Plin., digitis nutuque loqui O. z znamenji sporazumevati se, nil opus est digitis, per quos arcana loquaris O., postquam fuerant digiti cum voce locuti Tib. ko so prsti nehali brenkati ob petju, ad digiti sonum Tib. k brenkanju, tibia … digitis pulsata canentum Lucr., aliquid digito attingere Porcius Licinus ap. Gell. le lahno dotakniti se, caput scalpere digito uno Asin. Poll. fr., Sen. ph., Iuv., Amm. le z enim prstom čohljati se po glavi (da se pričeska ne pokvari), ardenti lucernae digitum admovere Val. Max., videsne, ut cinaedus orbem digito temperat? Suet. (Augustus 68) kako … izvablja ubrane glasove ali (kakor je občinstvo razumelo ta verz) kako … z enim prstom obvlada svet, digitorum nervos incīdere Lamp. Preg.: si scis tute, quot habeas digitos in manu Pl. = če vsaj količkaj veš; in digitis hodie percoquam quod ceperit Pl. = zdi se mi nemogoče; quā … digitum proferat non habet Ci. ne ve, kako bi le prst premaknila = le najmanjše dosegla; ne digitum quidem alicuius rei causā porrigere (= οὐδὲ δάκτυλον προτεῖναι χάριν τινός) Ci. niti s prstom ganiti = prav malo prizadevati si; aliquem uno digito attingere Pl., Ter. le z enim prstom (= le malce) dotakniti se koga, tako tudi samo digito aliquem attingere Ci. ali digito aliquem contingere Ca. ap. Gell., aliquem vel digito ali digito tenus contingere Ap. in aliquem digito tangere Pl.; audivi, … qui primoribus labris gustassent genus hoc vitae et extremis, ut dicitur, digitis attigissent, emersisse aliquando Ci. = ki so se le površno ukvarjali s … , digito se caelum attigisse putat Ci. ep. = misli, da je v devetih nebesih, presrečen je; tamquam digitos auctores omnes novisse Iuv. natančno poznati; colere summis digitis Lact. = s konci prstov dotikaje častiti.

2. prst na nogi, nožni prst: Lucr., Petr., Suet., digiti pedum O., digitis insistere O. ali digitis erigi Q. na prste stopiti, insistere summis digitis Cels., Sen. ph. stopiti na konice prstov, constitit in digitos arrectus V., digitos pedum detundere ad lapides Ap.; (o živalskih prstih): Luc. ap. Non., Col., Plin.; ptičji krempeljc, krempeljček: Varr. idr.; rakove klešče: ut in litore cancri digitis primoribus stare Varr. ap. Non.; pajkove nožice: digiti exiles O.; pren. v pl. mali odrastki vej, vejice: Plin.

3. kot merska enota prst, palec = šestnajstina rimskega čevlja (pes), približno 2 cm: Front., digitum pollicem latus Ca. palec širok, d. transversus Ca. poprečni prst; digiti primores prednji deli, konci prstov, npr.: late digitos primores quattuor, alte digitos primores tres Ca.; quattuor patens digitos C.; preg.: si … ex isto loco digitum transvorsum (= transversum) aut unguem latum excesseris Pl., ab hac (regulā) mihi non licet transversum, ut aiunt, digitum discedere Ci. niti za prst odstopiti, neque ab argento digitum discedere Ci., mihi certum est ab honestissima sententia digitum nusquam (sc. discedere) Ci. ep., digitis a morte remotus quattuor aut septem Iuv.

4. kot nom. propr. Digitī Idaeī (Δάκτυλοι Ἰδαῖοι) Idajski Digiti, Kibelini svečeniki (gl. dactylus): Ci., Arn.

Opomba: Sinkop. obl. dictus -ī, m: Luc., Varr. ap. Non.; sinkop. gen. pl. digitûm: Varr. ap. Char.

dijaški pridevnik
(o dijakih) ▸ diák, tanuló, tanulóiNa dijaška leta imam lepe spomine, čeprav sem morala z veliko učenja nadoknaditi izostanek od pouka. ▸ Kellemes emlékeim vannak a diákévekről, bár sok tanulással kellett pótolnom az órákról való távollétemet.
Dijaške mesečne vozovnice veljajo le med šolskim letom, ne veljajo pa v času, ko imajo dijaki srednjih šol počitnice ter ob sobotah in nedeljah. ▸ A diákbérletek csak tanév közben érvényesek, de nem érvényesek, amikor a középiskolásoknak vakációja van, valamint szombaton és vasárnap.
Povezane iztočnice: dijaška izkaznica, dijaška vozovnica, dijaški dom, dijaški list

dimenticare

A) v. tr. (pres. dimentico)

1. pozabiti, pozabljati

2. zanemariti, zanemarjati

B) ➞ dimenticarsi v. rifl. (pres. mi dimentico) pozabiti, pozabljati:
mi sono dimenticato del tuo compleanno pozabil sem na tvoj rojstni dan

dingo samostalnik
Canis lupus dingo (žival) ▸ dingóS tropom dingov sem se srečal na otoku Frazer takoj po pristanku trajekta. ▸ Dingófalkával a Fraser-szigeten találkoztam, rögtön a komp kikötését követően.