Franja

respect¹ [rispékt] samostalnik
spoštovanje, čislanje; upoštevanje, obzir (to do)
ugled; posebna naklonjenost; ozir, pogled, odnos

respects množina (spoštljivi) pozdravi, spoštovanje
in all respects v vsakem oziru (pogledu)
in respect of gledé, kar se tiče
in respect that... z ozirom na to, da...
in some (this) respect v nekem (tem) pogledu
in every respect v vsakem pogledu (oziru)
with respect to z ozirom na, gledé
in other respects v drugih ozirih, pogledih
without respect to consequences ne oziraje se na posledice
worldwide respect svetoven ugled (veljava)
to be held in high respect biti visoko čislan
to have respect to nanašati se na, tikati se (česa), zadevati (kaj)
to have the greatest respect for imeti največje spoštovanje do, za
to pay one's respects to izkazati spoštovanje komu
to treat with respect spoštljivo ravnati s kom
give my respects to your father izročite očetu moje spoštljive pozdrave

respect [rɛspɛ] masculin spoštovanje, čislanje; respekt (de pred); vieilli obzir, ozir; pluriel odlično spoštovanje

sans respect de brez ozira do, ne oziraje se na
sauf votre respect če (mi) dovolite, z dovoljɛnjem, brez zamere
sous divers respects v razaih pogledih, ozirih
au respect de gledé, v odnosu do, v primeri z
respect humain strah pred javnim mnenjem
respect pour les morts spoštovahje do mrtvih
avoir, témoigner du respect à, envers, pour quelqu'un, à l'égard de quelqu'un imeti, pokazati spoštovanje do koga, do česa
je suis avec (un profond) respect vaš vdani (v pismu)
inspirer le respect zbujati spoštovanje
manquer de respect envers quelqu'un ne imeti spoštovanja do koga
manquer de respect à une femme dovoliti si preveliko domačnost do kake ženske
tenir en respect držati v strehu, v šahu
rendre ses respects à quelqu'un izkazati svoje spoštovanje komu
traiter quelqu'un avec respect spoštljivo ravnati s kom

respeto moški spol spoštovanje, čislanje

de respeto rezervni, nadomesten
ancla de respeto zasilno sidro
coche de respeto rezervni voz; gala kočija
cuarto de respeto častna soba
falta de respeto nespoštovanje, brezobzirnost
persona de respeto ugledna oseba
campar por su (ali por sus) respeto(s) brezobzirno, samovoljno ravnati; le na svojo korist gledati
estar de respeto služiti za razkazovanje
faltar al respeto nedostojen, nespodoben postati
imponer respeto zbuditi spoštovanje
sin respeto brezobzirno
¡mis respetos a su señora! poklone Vaši soprogi!

richten¹

1. in eine Richtung: usmeriti, usmerjati; naravnati; Waffen: naperiti; den Blick: usmeriti, obrniti

2. (in gerade Richtung bringen) zravnati, zravnavati, naravnati, naravnavati, poravnati, poravnavati (tudi Technik)

3. (richtig einstellen) naravnati, nastaviti; Heerwesen, Militär meriti

4. (aufstellen, aufrichten) postaviti; ein Gebäude: postaviti ostrešje

5. (bereiten) pripraviti

6. (wieder in Ordnung bringen) popraviti, popravljati; einen Knochenbruch: naravnati; (reparieren) popraviti, popravljati| richten an Worte, Briefe, Forderungen: nasloviti na, naslavljati na; sich richten an biti naslovljen na, biti namenjen (komu); (sich orientieren an) ravnati se po; richten auf usmeriti/naravnati na/k/proti; richten gegen naperiti/nameriti proti; sich richten gegen biti naperjen proti, meriti na; sich in die Höhe richten zravnati se; sich richten nach jemandem, Wünschen usw.: ravnati se po; einer Eigenschaft, Resultaten usw.: biti odvisen od; gerichtet sein auf stremeti k

ride^*2 [ráid]

1. neprehodni glagol
jahati, jezditi; okobal sedeti; biti primeren za ježo; voziti se, peljati se; (o ladji) plavati na, gibati se, usidrati se, biti zasidran; drveti, hitro voziti; plavati (on nad)
ležati, mirovati, počivati (on na)
obračati se (on na)
tehtati v jahalni obleki
ameriško, sleng pustiti (stvari) teči

he rides well on dobro jaha, je dober jezdec
to ride on s.o.'s knees jahati komu na kolenih
he rides just under 11 stone v jahalni obleki (na konju) tehta malo manj kot 70 kg
do you mind riding with your back to the engine? vam je vseeno, če se peljete s hrbtom obrnjeni proti lokomotivi?
to ride at an anchor biti zasidran
to ride for a fall vratolomno jezditi (jahati), figurativno nesmotrno delati (ravnati, postopati), drveti v pogubo, biti pred padcem (o vladi itd.)
to ride to hounds goniti (divjad) s psi, iti na lov (na lisico), loviti
some boys ride to school nekaj dečkov se vozi (s kolesom) v šolo
turf rides soft rušnat (travnat) teren nudi prijetno jahanje
distress was riding among the people revščina je vladala med ljudmi
let it ride! ameriško, sleng pusti(te), naj stvar gre, kot hoče!
to ride and tie izmenoma jahati in pešačiti (ob konju), figurativno menjavati se pri delu

2. prehodni glagol
jahati (a horse konja)
jezditi, okobal sesti na; pustiti (koga) jahati; sedeti na; voziti (bicikel); prejezditi (deželo); dohiteti, prehiteti; (često pasivno) obvladati, tlačiti, mučiti, tiranizirati; (o živalih) naskočiti
ameriško prevoziti z avtom, prejahati (razdaljo, zemljišče itd.)

to ride an unbroken horse jahati neukročenega konja
to ride a bicycle voziti kolo, peljati se na kolesu
to ride a child on one's knees ujcati otroka na kolenih
father rides his child on his back otrok jaha na očetovem hrbtu
to ride one's horse at an obstacle pognati konja čez zapreko
to ride the high horse figurativno oblastno, gospodovalno se vesti, prevzetovati
to ride a hobby figurativno (za)jahati svojega konjička
to ride a joke to death ponavljati šalo (dovtip) tako dolgo, da izgubi vrednost (postane dolgočasna)
the nomads rode the desert nomadi so prejezdili puščavo
they rode him on their shoulders nesli so ga na ramenih
to ride a race udeležiti se konjske dirke
to ride shank's mare sleng pešačiti
to ride the waves jahati ali plavati na valovih

ride over prehodni glagol
povoziti; tiranizirati

to ride roughshod over prehodni glagol & neprehodni glagol ravnati (delati kaj) brezobzirno do drugih

right¹ [ráit] samostalnik
pravica, pravo, pravičnost; veljavna (upravičena) zahteva; izključna pravica (to do, na)
desna stran; desnica; prava stran, sprednja stran
množina pravo (normalno, dejansko, resnično) stanje stvari, resnica; red

by right, of right po zakonu, zakonito, pravzaprav
by right of zaradi; na temelju
in right of (her husband) v imenu (svojega soproga); s strani (svojega soproga)
on the right na desni
to the right na desno
by right(s) po pravici, z vso pravico
right and wrong prav in neprav, pravica in krivica
right of disposal pravica razpolaganja
right of inheritance dedno pravo (pravica)
right of notice pravica odpovedi
right of redemption (repurchase) pravica, prodano zopet nazaj kupiti
right of search pravica do preiskave
right of succession nasledstvena pravica
rights and duties pravice in dolžnosti
right of way prednost v cestnem prometu; pravica do prehoda (čez zasebno posest)
the Right parlament desnica, konservativna stranka
the rights and wrongs of a case pravilna (resnična, dejanska) in napačna dejstva (stanje) primera
countess in her own right grofica po lastnem (dednem) pravu (ne po možitvi)
mineral right rudosledna pravica
women's rights pravica žena, ženska enakopravnost
all rights reserved vse pravice pridržane
to be in the right imeti prav, imeti pravico na svoji strani, biti upravičen
to bring s.th. to rights spraviti nekaj v red, urediti
it is my right to know imam pravico, da vem
he claimed the crown in right of his father zahteval je krono kot dedič svojega očeta
he has a little fortune in right of his wife ima nekaj premoženja po ženini upravičenosti
to do the right pravo narediti
to do s.o. right ravnati s kom pravično (pravilno, korektno, dostojno)
to give s.o. his right dati komu njegovo pravico
to have a right (no rights) imeti pravico (ne imeti pravic)
to keep to the right držati se desne, iti (voziti) po desni strani
to put (to set) to rights urediti, spraviti v red
he sat on my right sedel je na moji desni strani
to stand on (to assert) one's rights ne odstopiti od svojih pravic, vztrajati pri svojih pravicah
to turn to the right kreniti, zaviti na desno
I want to know the rights of the affair hočem vedeti dejansko (resnično) stanje zadeve

rigueur [rigœr] féminin strogost, trdota; nepopustljivost, neizprosnost; ostrost

à la rigueur v sili, v skrajnem, najslabšem primeru; z največjo natančnostjo
de rigueur neizogibno potreben, nujen, obvezen
rigueur de l'hiver ostra zima
délai masculin de rigueur skrajni rok
être de rigueur biti nujen, biti strogo obvezen
tenir rigueur à quelqu'un de quelque chose zameriti komu kaj
traiter quelqu'un avec la dernière rigueur skrajno strogo s kom ravnati
user de rigueur envers quelqu'un strogo ravnati, biti strog s kom

rokavíca glove

boksarske rokavíce boxing gloves pl, mittens pl
rokavíca za mečevanje fencing glove
glacé rokavíce kid gloves pl; (palčnik) mitten, mitt
viteška, železna rokavíca gauntlet
pletene rokavíce knitted gloves
podložene rokavíce lined gloves
toaletna rokavíca washingglove, glove-sponge
usnjene rokavíce leather gloves
katero velikost rokavíc imate? what size do you take in gloves?
izgubil sem par k tej rokavíci I have lost the companion to this glove
natakniti rokavíce to pull on (ali to put on) one's gloves
odložiti, sleči rokavíce to pull off (ali to take off) one's gloves
z rokavícami ravnati s kom to handle someone with kid gloves
obravnavati stvar brez rokavíc (figurativno) to handle a matter with the gloves off
ta obleka se ti prilega kot rokavíca that dress fits you like a glove
vreči komu rokavíco (figurativno, izzvati) to throw down (ali to cast down) the gauntlet, to challenge

rokavíca gant moški spol

boksarska rokavica gant de boxe
glace rokavica gant glacé (ali de chevreau)
krznena, podložena rokavica gant fourré
rokavica za mečevanje gant d'escrime
rokavica s prsti gant à doigts
rokavica iz sukanca gant de fil
usnjena, kožnata rokavica gant de peau
zaščitna rokavica gant protecteur
železna rokavica gantelet moški spol
rokavica brez prstov mitaine ženski spol
obleči (sleči) rokavice mettre (ôter) ses gants, se ganter (se déganter)
z rokavicami ravnati s kom (figurativno) prendre des gants avec quelqu'un
vreči (sprejeti) rokavico (figurativno) jeter (relever) le gant

rokavíca (-e) f guanto:
natakniti, sneti rokavice mettersi, togliersi i guanti
gumijaste, usnjene, volnene rokavice guanti di gomma, di pelle, di lana
brezpalčne rokavice mezzi guanti
palčne rokavice manopole, muffole
dolge rokavice guanti lunghi
šport. boksarske rokavice guantoni da boxe
smučarske rokavice guanti da sci
star. vreči, pobrati rokavico gettare, raccogliere il guanto; sfidare, raccogliere la sfida
ravnati s kom v rokavicah trattare qcn. coi guanti
elektr., teh. izolirne, varilske rokavice guanti per elettricisti, per saldatori; guanti isolanti
voj., hist. železna rokavica guanto di ferro

rokavíca guante m

glazé rokavica guante de cabritilla
s krznom podložena rokavica guante forrado de piel
rokavica palčnik mitón m
železna rokavica guantelete m
trgovina z rokavicami guantería f
boksarska (usnjena, iz sukanca, zaščitna) rokavica guante m de boxeo (de piel, de hilo, protector)
rokavica iz irhovine (semiša) guante de ante (ali de gamuza)
z rokavicami ravnati s kom tratar a alg con sumo cuidado (ali con guante de seda)
vreči rokavico komu (fig) arrojar el guante a alg
pobrati, sprejeti rokavico (fig) recoger el guante
obleči (sleči) rokavice ponerse (quitarse) los guantes

rudesse [rüdɛs] féminin raskavost, hrapavost; trdost; trdota; trpkost (vina); figuré težava, trud; neprijaznost (vremena); strogost (zime); oduren značaj, odurnost, grobost

fraiter quelqu'un avec rudesse ostro, strogo s kom ravnati
rudesse de la peau raskava koža

sa(c)quer [sake] verbe transitif, familier odpustiti, vreči iz službe; postaviti na cesto (un employé uslužbenca)

sa(c)quer un candidat à l'examen vreči kandidata na izpitu
sa(c)quer une élève ostro ravnati z učenko

saeviō -īre -iī -ītum (saevus) (po)besneti (nad kom, čim), (po)noreti (nad kom, čim), zbesneti se (nad kom, čim), divjati, zdivjati se (nad kom, čim), (raz)jeziti se (na koga, kaj), razgrajati, znesti (znašati) se (nad kom, čim); o živalih: PH., LUCR., VAL. FL., SUET., GELL., equus adhuc saeviens CU., (sc. anguis) saevit agris V., lupus saevit pariter rabieque fameque O., aper saevit in pecudes O., accipiter in aves saevit O.; metaf.
a) o ljudeh, božanstvih: KOM., S. idr., saevitque animis ignobile volgus V., ne saevi, magna sacerdos V., saevire consulum alter L., at pater ardens saevit H., saeviat atque novos moveat Fortuna tumultus H., saevire in se ipsum, in ullum ordinem, in obsides, in suum sanguinem, in corpus, in tergum, in ea delubra V. besneti, znašati se nad ..., besno (kruto) ravnati z ..., saevire in se O., T., ICTI. = usmrtiti se, ubiti se, narediti samomor, adversum cunctos ingenti avaritia, libidine, crudelitate saevire EUTR., adversus innocentes valide saevire LACT.; pesn. z dat. (nam. in z acc.): qui mihi nunc saevit O., non uni saeviet usque deus TIB.; z inf. = besno (divje, divjaško) si prizadevati: cum manus impia saevit sanguine Caesareo Romanum exstinguere nomen O.; brezos.: VELL., SUET. idr., Troiā captā in ceteros saevitum esse Troianos L., in tecta saevitum CU., saevitum tamen in bona T.
b) o stvareh in abstr.: VAL. FL., SEN. TR., IUV., AP., GELL., LACT. idr., cum saevire ventus coepisset C., mare ventis saevire coepit S., mare saevibat (gl. opombo spodaj) LUCR., dum ... saeviat pontus H., pelagus saevit T., Aufidus dum saevit H., saevit canum latratus in aures V. psi besno lajajo, saevit acer hinnitus equorum SIL., saevit amor ferri V., in quem mea saeviat ira O., saevit dolor in erepto amore PR., saevit venenum in praecordiis H., cum tibi flagrans amor et libido ... saeviet circa iecur H., quo fortuna magis saevit O.

Opomba: Sinkop. obl.: impf. saevībat LUCR.; saevisse(m) = saeviisse(m).

sage [saž] adjectif moder, pameten, razumen; nraven, čist; ubogljiv, priden, dobro vzgojen (otrok); masculin modrijan

le Sage Salomon
un sage conseil pameten svet
une petite robe sage (familier) skromna obleka
sage comme une image zelo priden (miren, tih)
agir en homme sage ravnati pametno
il serait plus sage de ... pametneje bi bilo, če ...

saggio¹

A) agg. (m pl. -gi) moder, pameten, preudaren

B) m modrijan, modrec, mislec; izvedenec:
comportarsi da saggio modro ravnati

samolásten autoritaire

samolastno ravnati agir d'autorité (ali de sa propre autorité)

sans-gêne [sɑ̃žɛn] adjectif, invariable neženiran; masculin, invariable neženiranost, neprisiljenost; nevljudnost, drznost

il est vraiment sans-gêne d'emprunter ainsi on se res nič ne ženira, ko si tako izposojuje
agir avec sans-gêne neženirano ravnati, postopati

sbirro

A) m slabš. policist, kifeljc; birič:
aver faccia, modi da sbirro izgledati, ravnati kot kifeljc
essere furbo quanto sette sbirri biti prebrisan, zvit kot lisica

B) agg. nareč., pog.

1. živ, živahen

2. prebrisan, zvit