Franja

novice [-vis] masculin novic; začetnik; adjectif neizkušen, neizurjen

se laisser prendre comme un novice nespretno se pustiti ujeti

odgóvor réponse ženski spol ; (oster) riposte ženski spol , réplique ženski spol ; (živahen, duhovit) repartie ženski spol

odklonilen odgovor refus moški spol
pritrdilen, nikalen odgovor réponse affirmative, négative
namesto odgovora poux toute réponse
na odgovor poklicati demander compte (ali raison) à quelqu'un de quelque chose
odgovor dajati rendre compte (ali raison) de quelque chose à quelqu'un
plačan odgovor réponse payée
nikoli ne biti v zadregi za odgovor avoir toujours réponse à tout
pustiti brez odgovora laisser sans réponse
ne biti v zadregi za odgovor avoir la repartie prompte (ali facile), être prompt à la repartie, n'être jamais en peine de répondre

odgóvor contestación f ; respuesta f

brez odgovora sin contestación, (pismo) no contestado, (ljubezen) no correspondido
brzojavni odgovor respuesta f telegráfica
odrezav odgovor réplica f aguda
odgovor z obratno pošto contestación a vuelta de correo
dopisnica s plačanim odgovorom tarjeta f postal con respuesta pagada
nesramen odgovor mala contestación
odklonilen odgovor respuesta negativa, (na prošnjo) desestimación f
dajati odgovor za dar cuenta de
(po)klicati koga na odgovor pedir cuenta (ali razón) a alg
ostati brez odgovora quedar sin contestación (incontestado)
prosimo za odgovor se suplica la respuesta
pustiti brez odgovora dejar sin contestación
nikoli ni v zadregi za odgovor tiene respuesta para todo
noben odgovor je tudi odgovor quien calla otorga

odi|ti (-dem) odhajati

1. gehen, weggehen, fortgehen
morati oditi wegmüssen, fortmüssen
hoteti oditi wegwollen, fortwollen
moči oditi wegkönnen, fortkönnen
pustiti oditi [gehenlassen] gehen lassen, ziehenlassen, fortlassen
smeti oditi fortdürfen
oditi domov nach Hause gehen, heimgehen
oditi proč weggehen, davongehen
(odpraviti se) aufbrechen, ausziehen (um …), davongehen; brezciljno: fortwandern; (odkorakati) abmarschieren, davonziehen
po francosko oditi sich auf französisch empfehlen, auf französisch Abschied nehmen

2. s funkcije: (odstopiti) (den/seinen Hut) nehmen

3.
(on) je odšel er ist fort

odkaplja|ti se (-m se) abtropfen
pustiti, da se odkaplja abtropfen lassen

odprt (-a, -o) offen, geöffnet; (nezaklenjen) unverschlossen; figurativno (dostopen) aufgeschlossen, področje: erschlossen, zugänglich; oči: offen
na široko odprte geweitet
(od strahu schreckgeweitet); pravo postopek: anhängig; -offen (proti svetu weltoffen, za prodajo verkaufsoffen, pozimi winteroffen); -fähig (za spremembe veränderungsfähig, za stike kontaktfähig)
na novo odprt [neueröffnet] neu eröffnet
sezonsko odprt lokal: mit Saisonbetrieb
biti odprt offen sein, vrata ipd.: aufstehen, [offenstehen] offen stehen
ostati odprt [offenbleiben] offen bleiben, aufbleiben
držati odprto aufhalten
pustiti odprto auflassen, [offenlassen] offen lassen, [offenhalten] offen halten
odprto od … do Öffnungszeit von … bis …, Geschäftszeit von … bis …

odpŕt open, opened; uncovered; patent; (javen) public; figurativno (iskren) frank, sincere, candid; outspoken

odpŕto mesto vojska undefended town, open city
odpŕto morje open sea, (vidno od obale) offing, pesniško main
odpŕt račun open account
odpŕto vprašanje open (undecided, debatable) question, moot point
pri na stežaj odpŕtem oknu with the window thrown open
pustiti vprašanje odpŕto to leave a question in suspense

odpŕt abierto ; (kredit) ilimitado ; (problem) en suspenso, pendiente ; (mesto, voj) abierto, no fortificado

na stežaj odprt (okno, vrata) abierto de par en par
odprt račun cuenta f abierta
politika odprtih vrat política f de puerta abierta
na odprtem morju en alta mar
z odprtimi usti con la boca abierta, boquiabierto
na odprtem polju en pleno campo
z odprtimi rokami con los brazos abiertos
pol odprt (vrata) entreabierto
ostati odprt quedar abierto
pustiti odprto dejar abierto

odteč|i [ê] (-em) odtekati abfließen, ablaufen, kam: laufen (nazaj zurückfließen, zurücklaufen, ven hinausfließen …); (odcediti) abtropfen
pustiti odteči auslaufen lassen, abtropfen lassen

officium -iī, n (iz *opi-ficium; opus in facere, prim. opifex) „storitev dela“

1. pravilno (pravo) ravnanje ali dejanje: Corn., adulescentis officio collaudato H., officia itineris C. potrebna opravila na poti, nullā re tam laetari soleo quam meorum officiorum conscientiā Ci.; occ.
a) usluga, prijaznost, ljubeznivost: Fulviae officium suum praestitit N. je podpiral, officia exprobrare Ci., alicui officium negare non posse Suet., debere alicui mutua officia Plin. iun.; o „zadnji uslugi“: supremis in matrem officiis defuit T. ni izkazal zadnje (pogrebne) časti; prim.: officium triste O., exsequiarum officium implere Iust.; v obscenem pomenu = spolno občevanje, spolni odnos: Pr., Petr., Sen. rh., puerile Pl., ter Libas officio continuata meo est O. postregel sem ji s trikratnim občevanjem.
b) izkazovanje časti, počastitev, čast: (sc. urbani) praetoris officium Plin. iun., Amm. spremstvo pretorja, običajno ob nastopu njegove službe, officii causā aliquem prosequi L., frequentiam atque officium alicui praestare Hirt., urbana officia alicui praestare N., Balbus in Ci. ep., officium facere H., quae causa officii? nubit amicus Iuv., celebrare officium nuptiarum Suet. biti na svatovščini, officio togae virilis interfui Plin. iun. udeležil sem se svečanosti, ko so nekoga prvič odeli z moško togo.

2. meton.
a) ustrežljivost, uslužnost, postrežljivost: observantiam officio, non timori neque spei tribuere N., verbum plenum officii Ci. ustrežljiva, vir singulari in rem publicam o. Ci. nadvse zaslužen za državo, homo summo officio praeditus Ci. zelo ustrežljiv mož.
b) služba, (služben, uraden) posel, (službeno, uradno) opravilo: Q., Sen. ph., Aur., ad id officium nemo admittitur N., legati officia inter se partiuntur C., privati officii mandata C. naročila v zasebnih zadevah, maritimo officio Bibulus praepositus est C. v službi na morju, v mornarici, officio distringi Plin. iun., o. admissionis Suet. služba prijavljanja za uradni sprejem (avdienco), quidam ex officio admissionis Suet. eden iz službe prijavljanja za uradni sprejem (avdienco), komornik; meton. služabniki, (mali) uradniki: officiorum omnium milites Lact., cum officio et comitate angelorum Tert.; tudi sodni uradniki, uradno osebje: Icti.
c) dolžnost, naloga, obveza, obveznost, zaveza: Pl., Pac. ap. Ci., Q., Suet. idr., o. facere Ter. ali praestare (alicui) C., Ci., O. ali servare, explere, exsequi Ci. ali implere Plin. iun., Lact. ali officio fungi Ci. svojo dolžnost storiti, izpolniti (izpolnjevati), izvršiti (izvrševati), officio suo deesse Ci. ali ab officio discedere Ci. ali cessare (in) officio L. ali officium suum deserere Ci. svoje dolžnosti ne izpolniti (izpolnjevati), izneveriti se svoji dolžnosti, vnemar pustiti (puščati) svojo dolžnost, officio satisfacere Ci., officio cogi ad accusandum Ci.; o živalih: canes funguntur officio (nalogo) luporum Corn.; occ. (o podvrženih) pokorščina, poslušnost, ubogljivost: in officio esse C., Remos in officio continere C., in officio manere N. zvest ostati, insulas ad officium redire coëgit N., officio assuefactus C.
d) čut za dolžnost, zvesto izvrševanje dolžnosti, ravnanje po dolžnosti: utrum apud eos pudor atque officium an timor valeret C., homo plenus officii Ci., o. imperatoris C., quae vita (sc. rustica) … cum officio coniuncta est Ci. uči človeka zvesto izvrševati svoje dolžnosti.

ognójek medicina abcès moški spol

predreti ognojek crever un abcès
pustiti, da ognojek dozori faire aboutir un abcès

ogoljufáti tromper, induire en erreur, donner le change, abuser de quelqu'un, attraper quelqu'un, mystifier, enjôler, leurrer, berner, duper , familiarno empaumer, embobiner (ali embobeliner) , bourrer le crâne, monter le cou, monter un bateau , (argo) bourrer le mou, blouser, piper, rouler quelqu'un, avoir quelqu'un, posséder quelqu'un, escroquer, filouter, balancer quelqu'un , (popularno) carotter, refaire quelqu'un

boji se, da ga bodo ogoljufali il craint qu'on le trompe (ali berne, fasse marcher)
ogoljufal me je il m'a roulé (ali eu, possédé, refait, attrapé, berné, dupé)
pustiti se ogoljufati se faire mystifler, se laisser leurrer (ali duper, embobiner, bourrer le crâne, rouler, carotter, refaire)
ogoljufati carino državo frauder la douane, l'État
njeno (njegovo) zaupanje je bilo ogoljufano sa confiance a été trompée

ohladíti refroidir (tudi figurativno) , laisser (ali faire) refroidir; rafraîchir ; (umetno) réfrigérer

ohladiti jed faire refroidir un plat
ohladiti krop laisser refroidir de l'eau bouillante
ohladiti pijačo rafraîchir une boisson
ohladiti vino, lubenico mettre du vin, une pastéque à refroidir
ohladiti z ledom, v ledu refroidir avec de la glace, dans la glace
pustiti, da se motor ohladi laisser refroidir un moteur
ohladiti se se refroidir, devenir froid; se rafraîchir
vreme se je precej ohladilo le temps s'est bien rafraîchi (ali refroidi)
ohladiti svojo jezo nad kom (figurativno) décharger sa colére (ali sa bile) sur quelqu'un

okús taste; flavour; savour

po mojem okúsu to my taste
prijeten okús a pleasing taste
slasten okús relish, flavour
brez okúsa tasteless, insipid, flat, unsavoury, figurativno without taste
človek dobrega okúsa a man of taste
to je stvar okúsa it is a matter of taste
vsak po svojem okúsu everyone to his fancy
okúsi so različni there is no accounting for tastes, tastes differ
imeti okús po to taste of
imeti sladek okús to taste sweet
to vino ima okús po sodu this wine tastes of the cask (ali has a tang of the cask)
pustiti slab okús v ustih (tudi figurativno) to leave a bad taste in the mouth
ta film kvari okús občinstva that film corrupts public taste

ombra

A) f

1. senca; ekst. mrak, tema:
all'ombra v senci
mezz'ombra polmrak
nell'ombra pren. skrivaj
restare nell'ombra pren. ostati v senci
lasciare nell'ombra pren. pustiti neopaženo
trarre dall'ombra pren. dati na svetlo, objaviti
aver paura della propria ombra pren. bati se lastne sence
seguire qcn. come un'ombra koga spremljati kot senca
contrastare per l'ombra dell'asino pren. prepirati se za oslovo senco

2. ekst. sled, madež:
caffè all'ombra kava s čokolado (s kancem čokolade)
spaghetti all'ombra špageti v omaki

3. duh:
il regno delle ombre onstranstvo

4. pren. senca, (varljiv) videz; trohica:
dare corpo alle ombre bati se senc, navideznih nevarnosti
essere l'ombra di se stesso biti senca samega sebe
in quanto hai detto non c'è ombra di verità v tem, kar praviš, ni niti trohice resnice
senz'ombra di dubbio nedvomno, vsekakor

5. ekst. zavetje:
all'ombra del Cupolone, di san Pietro v Firencah, v Rimu

6. pren. nejasnost, nesporazum:
dissipare le ombre razčistiti položaj; odpraviti nesporazume
fare ombra a qcn. biti komu v napoto
prendere ombra vznevoljiti se

7. severnoital. kozarec vina

B) agg. invar.

1.
bandiera ombra navt. lažna zastava
governo ombra vlada v senci

2. obrt
punto ombra senčni vbod

ombre [ɔ̃br] féminin senca, tema; sled; pretveza

il fait 30° à l'ombre je 30° v senci
dans l'ombre v senci, figuré skrit, samoten
à l'ombre (figuré) v senci, pod okriljem
s'asseoir à l'ombre sesti v senco
il n'y a pas l'ombre (d'un doute) niti sledu ni (o kakem dvomu)
sous (l')ombre pod pretvezo
scène féminin en ombres chinoises scena s senčnimi podobami (kitajsko gledališče)
avoir peur de son ombre lastne sence se bati, biti zelo strašljiv, plašen
courir après une ombre loviti prazno senco, vdajati se praznim upom
être, mettre à l'ombre (populaire) biti v zaporu, vtakniti v zapor
être, rester dans l'ombre biti, ostati v senci, v ozadju; igrati stransko vlogo
n'être plus que l'ombre de soi-même (figuré) zelo shujšati
faire de l'ombre senco dajati
faire ombre à metati senco na, figuré zasenčiti
tout lui fait ombre vse ga plaši
laisser quelqu'un dans l'ombre (figuré) pustiti koga v nejasnosti
lâcher la proie pour l'ombre (figuré) spustiti plen za (prazno) senco
passer comme une ombre hitro mimo iti, hitro miniti, biti kratkotrajen
suivre quelqu'un comme une ombre komu kot senca slediti, ne se ganiti od njega
vivre dans l'ombre živeti v samoti, v skromnih razmerah
c'est l'ombre et le corps ta dva sta neločljiva
il y a une ombre au tableau (figuré) je neka neprijetnost v tej zadevi

omréžiti grillager, treillisser ; figurativno séduire, enjôler , familiarno entortiller, prendre quelqu'un dans ses filets

pustiti se omrežiti se laisser séduire (ali prendre)

opeháriti tromper, duper, berner, jouer, leurrer, escroquer, frustrer quelqu'un de quelque chose ; familiarno avoir, posséder, rouler, filouter

opehariti dediča za njegov delež frustrer un héritier de sa part
opehariti koga za denar escroquer de l'argent à quelqu'un
opehariti kupca rouler un acheteur
pustiti se opehariti se laisser leurrer (ali duper, berner, jouer)

open¹ [óupən] pridevnik (openly prislov)
odprt (tudi medicina npr. rana)
svoboden, javen, dostopen (to komu; npr. park)
odprt (morje); nezavarovan, izpostavljen (motor); nezložen, odprt (časopis); prost, nezaseden (službeno mesto)
figurativno dovzeten (to za)
figurativno izpostavljen (to čemu)
odkrit, neprikrit, očiten (zaničevanje, skrivnost itd.); odkrit, odkritosrčen (značaj, pismo itd.); radodaren, darežljiv; odprt, neodločen, nerešen (vprašanje, borba itd.)
figurativno prost, dovoljen (lov, ribolov itd.); prost (čas); vrzelast, škrbast (zobovje); ne gosto naseljen; luknjičav (tkanina, ročno delo)
ekonomija odprt, tekoč (račun)
slovnica odprt (vokal, zlog)
navtika ploven, nezaledenel, brez megle

in the open air na prostem
with open arms z razprostrtimi rokami, z ljubeznijo
open book odprta knjiga, figurativno odkrit človek
to be open with biti s kom odkritosrčen
to be open to biti za kaj dovzeten
open and above board odkritosrčen
pravno in open court v javni razpravi
pravno open and shut case nezapleten primer
open day jasen dan
ekonomija, politika the open door politika svobodne trgovine
to force an open door izrabljati darežljivega človeka
with open ears pazljivo (poslušati)
with open eyes zavestno, z odprtimi očmi
figurativno to keep one's eyes (ears) open imeti kaj pred očmi, budno paziti na kaj
with open hands z odprtimi rokami, darežljivo
to keep a day open pridržati si prost dan
to keep open house (ali door) biti gostoljuben
to lay open razodeti, odkriti, pokazati
to lay o.s. open to izpostavljati se čemu
open ice led, skozi katerega je še možna plovba
open letter odprto pismo (v časopisu)
to leave open pustiti(vprašanje) odprto
to leave o.s. wide open to s.o. pokazati komu svojo slabo stran
to lie open to biti izpostavljen
ekonomija open market svoboden trg
an open mind bistra glava
with open mouth z odprtimi usti
vojska open order razmaknjena vojaška formacija
open port odprta luka
open question odprto vprašanje
open secret javna tajna
open sesame lahek dostop
ameriško open shop podjetje, ki ne dela razlik med sindikalisti in nesindikalisti
open spaces javni parki (zemljišča)
open season za lov in ribolov dovoljena sezona
open town vojska odprto mesto, ameriško mesto kjer je vse dovoljeno (hazardiranje prostitucija itd.)
open time čas, dovoljen za lov
to throw open for urediti, pripraviti, odpreti komu
pravno open verdict uraden odlok o smrti brez navedbe vzroka
open water plovna, nezaledenela voda
open weather milo vreme
open winter mila zima

ordonnance [ɔrdɔnɑ̃s] féminin odredba, odlok, ukaz; razporeditev; médecine recept, zdravniški predpis, navodilo; častniški sluga; juridique sklep

costume masculin d'ordonnance službena obleka
officier d'ordonnance adjutant
ordonnance (de paiement) plačilni nalog
ordonnance de prise de corps, de séquestre zaporni ukaz
ordonnance provisoire začasna odredba
avoir un (ali une) ordonnance imeti ordonanca (častniškega slugo)
laisser son ordonnance chez le pharmacien pustiti svoj recept pri lekarnarju
rendre une ordonnance izdati odredbo