Franja

bivalen pridevnik
1. (o pogojih za bivanje) ▸ lakhatási, lakásObnovljena hiša zgovorno razkriva značilnosti bivalne kulture rudarskih družin. ▸ A felújított ház híven tükrözi a bányászcsaládok lakáskultúrájának jellemzőit.

2. (namenjen bivanju) ▸ lakó, tartózkodásiS kuhinjskim pultom kuhinjo ločite od bivalnega prostora. ▸ A konyhát konyhapulttal választjuk el a lakótértől.
Izkupiček zbranih sredstev bo namenjen izgradnji bivalne skupnosti. ▸ A bevételt lakóközösség létrehozására fordítják.
Povezane iztočnice: bivalna prikolica, bivalna skupnost, bivalna viza, bivalni kontejner, bivalni vizum, bivalno dovoljenje

biválen (-lna -o) adj. abitativo; di, per abitazione:
bivalni prostor locale, vano abitativo
avt. bivalno vozilo camper
bivalna prikolica caravan, roulotte

bivaln|i (-a, -o)
bivalni prostor der Wohnraum, v ustanovah: der Tagesraum, der Aufenthaltsraum
bivalna kuhinja die Wohnküche
bivalna kultura die Wohnkultur
bivalni stolp (donžon) gradbeništvo, arhitektura der Wohnturm

blank¹ [blæŋk] pridevnik
zastarelo bel; prazen, nepopisan, neizpolnjen; brezizrazen; neriman
vulgarno preklet

blank cartridge slepa patrona
blank despair popoln obup
blank credit kredit brez kritja
point blank naravnost, brez ovinkov
blank form formular, golica
blank verse blankverz
blank space predložek, neizpolnjen prostor
blank side slaba stran
blank silence popolna tišina
vulgarno not a blankety blank thing niti trohica
blank cheque neizpolnjen ček; figurativno prosta roka
to look blank biti videti zbegan
my mind went blank zgubil sem spomin, nisem se mogel spomniti
blank window slepo okno
blank door slepa vrata

boks samostalnik
1. (borilni šport) ▸ ökölvívás, bokszSopomenke: boksanje
Povezane iztočnice: francoski boks, tajski boks

2. (način borbe) ▸ bokszBorci z močmi niso varčevali, prikazali so vrhunski boks, pod udarci pa je kar pokalo. ▸ kontrastivno zanimivo A küzdőfelek nem spóroltak az erejükkel, csúcsminőségű bokszot láthattunk, csak úgy záporoztak az ütések.
Sopomenke: boksanje

3. v avtomobilizmu (na dirkah) ▸ boksz
4. (ločen prostor) ▸ boksz, rekesz, beálló

boksarski ring stalna zveza
(tekmovalni prostor) ▸ bokszring

box¹ [bɔks] samostalnik
škatla, zaboj; skrinja; okrov; posoda, predal; kozel na kočiji; loža, predel; staja; garažni oddelek za avto, boks; uta, hišica, soba; klop; oblikovalni okvir; darilo
ameriško votlina v deblu

Christmas box božično darilo
jury box porotniška klop
ballot box volilna žara
box of bricks škatla s kockami
elektrika junction box odcepna pušica
money box hranilnik
sentry box stražnica
shooting box lovska koča
strong box kaseta, železna blagajna
to be in the same box deliti isto usodo
to be in the wrong box motiti se
prisoner's box zatožna klop
witness box prostor za priče na sodišču
sleng box of dominoes klavir
ameriško, sleng eternity box grob
to he in a (tight) box biti v zagati
to be in one's thinking box resno premišljevati
the whole box of tricks vse skupaj

breztežnostn|i [è, é] (-a, -o)
breztežnostno stanje die Schwerelosigkeit
breztežnostni prostor schwereloser Raum

brezzrač|en [è] (-na, -no) luftleer
brezzračni prostor der luftleere Raum

brezzráčen airless; without air; void of air

brezzráčen prostor vacuum, pl -s, vacua

brezzráčen vide d'air, évacué

brezzračen prostor vide moški spol

brezzráčen vacío (de aire)

brezzračen prostor vacío m

brísan (-a -o) adj.

1. asciugato; pulito

2. cancellato:
voj. brisani prostor terreno scoperto, esposto al tiro

brki samostalnik
1. (pri moških) ▸ bajusz [szőrsáv a felső ajak felett]Bil je visok, suh človek, oblečen v črno, s črnimi brki. ▸ Magas, vékony férfi volt, feketébe öltözve, fekete bajusszal.
Njegova usta so pod mogočnimi brki vedno razlezena v širok nasmeh. ▸ Szája mindig széles mosolyra nyílik hatalmas bajusza alatt.
Bil je plavolas, s kodrastimi lasmi in z močnimi brki. ▸ Szőke, göndör hajat és dús bajuszt viselt.
Sopomenke: brčice

2. (daljše dlake blizu ust živali) ▸ bajusz [a leggyakrabban a pofa két oldalán, pl. macskáknál, kutyáknál, rozmárnál]
Mačke uporabljajo svoje brke, da ugotovijo, kako širok je prostor, kjer se nahajajo, in ali bodo prišle skozi. ▸ A macskák a bajuszukkal határozzák meg, hogy milyen széles az a hely, ahol vannak, és hogy átférnek-e rajta.
Dolgi brki okoli gobčka nam povedo, da miši v trdi temi dobro zaznavajo okolico s tipom. ▸ A hosszú bajuszszálak a pofa körül arról árulkodnak, hogy a koromsötétben élő egerek tapintással is jól érzékelik a környezetüket.
Sopomenke: brčice

3. (packe od hrane) ▸ bajusz [ételfolt]
Mami je izpila dolg požirek in z belimi brki pene okrog ust megleno ugovarjala: "Si čisto ob pamet? ▸ Anya nagyot kortyolt, és a szája körül fehér habos bajusszal homályosan tiltakozott: „Elment az eszed?”

4. (moškim brkom podoben pas dlak) ▸ bajusz [némely állatoknál, például macskánál, kutyánál, rozmárnál; lehet nőknél is]
Mroža z njegovimi okli in brki v hipu prepoznamo. ▸ A rozmárt azonnal felismerjük az agyaráról és a bajuszáról .
Kmalu bodo mladiču zrasli tudi značilni beli brki, ki spominjajo na brke kakšnega cesarja. ▸ Lassan kinő a kölyökállat jellegzetes fehér bajusza, ami császári bajuszra emlékeztet.
Po uživanju teh pripravkov ženskam pričnejo rasti brki in včasih celo brada. ▸ Ezeknek a termékeknek a fogyasztása után a nőknek bajusza, sőt néha szakálla nő.
Sopomenke: brčice

būstum -ī, n (ūrere; kakor bustar po napačni razstavi glag. ambūrere, combūrere v am-būrere, com-būrere nastala oblika)

1. prostor, kjer so mrliče sežigali in pokopavali, mrtvaško sežigališče: Stat., horrifico cinefactus busto Lucr.; semiusta busta V. napol zgorele grmade; met. sežgano truplo, sežgan mrlič: egena sepulcri busta iacēre reor Stat.; pren.
a) (o razdejanem mestu) prazno pogorišče: Plin.
b) žgališče na žrtveniku: tura in bustum arae iacere Hier.

2. sinekdoha gomila, grob, grobišče, nagrobnik, nagrobni spomenik: Pl., Sen. tr., Suet., excelso coacervatum aggere bustum Cat., ingens... terreno ex aggere bustum V., exiguum bustum Pr., hostilia busta piare O., bustum violare Ci., Lucan., alicuius busto insultare H., incīdere aliquid in busto Ci., Busta (busta) Gallica L. ali Ad Busta Gallica Varr. Galska grobišča, Ob galskih grobiščih, kraj v Rimu, kjer je dal Kamil pobite Galce sežgati in pokopati; pesn. o želodcu živali, ki žre žive ljudi, živi grob: viva videns vivo sepeliri viscera busto Lucr. živo telo v živem grobu; pren. grob = pogubišče, kraj, kjer se kaj pogubi, ali poguba, t.j. oseba, ki kaj pogubi, pogubitelj: cui templum illud (Castoris) fuit... bustum legum omnium ac religionum Ci., quotiens... civilia (= civium) busta Philippos... canerem Pr., tu (Piso), bustum rei publicae Ci., bustum miserabile nati O. (o Tereju, ki je zaužil lastnega sina).

cab¹ [kæb] samostalnik
fijakar, kočija; taksi; strojna hišica na lokomotivi

to take a cab najeti si kočijo, taksi, peljati se s kočijo, taksijem
cab driver fijakar, kočijaž, voznik taksija
cab stand parkirni prostor za kočije ali taksije
cab runner, cab tout človek, ki za nagrado pokliče taksi in pomaga naložiti vanj prtljago

cabida ženski spol prostornina; površina, ploščina

dar cabida dati prostor, pripustiti
tener cabida con alg. biti pri kom v milosti
no tener cabida ne iti v; ne biti dovoljen (umesten)

calle ženski spol ulica, cesta, aleja, drevored; izhod, izgovor, pretveza

calle de árboles drevored
calle hita od hiše do hiše
abrir calle, hacer calle prostor napraviti, pot utreti
alborotar la calle delati mnogo hrupa
coger la calle oditi, proč iti
doblar la calle zaviti okoli vogala
echar algo a (en) la calle v javnost prinesti nekaj, obesiti na veliki zvon, raztrobiti
echar (plantar, poner, dejar) a uno en la calle koga pred vrata postaviti, ven vreči; odpustiti iz službe; grobo zavrniti
echarse a la calle stopiti v javnost; upreti se
llevar(se) a uno de calle obvladati, premagati koga; prepričati koga
pasear (rondar) la calle a una mujer dvoriti ženski
quedar(se) en la calle ostati (biti) na cesti
sacar (echar) a la calle med ljudi prinesti, javno objaviti
tomar la calle k sili poseči
movimiento de las calles cestni promet
azotar calles potepati se po ulicah, potikati se po cestah
coger las calles zapreti ulice
ir desempedrando las calles drveti skozi ulice (po cestah)

campēnsis -e (campus)

1. ravninski, poljanski: locus It. prostor na polju.

2. na Marsovem polju čaščen; pridevek Izide, ki je imela svetišče na Marsovem polju: Ap.

camping [kɑ̃piŋ] masculin taborjenje, kampiranje, šotorjenje

faire du camping taboriti, šotoriti
matériel masculin de camping oprema za taborjenje
terrain masculin de camping prostor, teren za taborjenje