Franja

re-spiciō -ere -spexī -spectum (re in specere)

1. nazaj (po)gledati, nazaj pogledati (pogledovati, pogledavati), nazaj se ozreti (ozirati): Varr. fr. idr., nusquam circumspiciens aut respiciens L., ad aliquem Ter., in aliquem Ap., Clodius respexit et concidit in lumine curiae Ci., respicere ad urbem V., calones cum respexissent, fugae sese mandabant C.; z acc.: Eurydicam suam O. za Evridiko, nec prius ab amissam respexi V. ali absentem respexit amicum V. po … , signa respicere C.; occ. za seboj (sabo) videti, zagledati, opaziti, zapaziti: quos ubi rex respexit L., angues a tergo V., sol tantum respicit, quantum superesse videt O.; z ACI: respiciunt atram in nimbo volitare favillam V.; metaf. misliti (za nazaj o čem), misliti na kaj, razmišljati o čem: Macedoniam Cu. na Makedonijo, quoad longissime potest mens mea respicere spatium praeteriti temporis Ci.

2. metaf.
a) ozreti (ozirati) se (na kaj), o(b)zir imeti do česa, preudariti (preudarjati), premisliti (premišljati, premišljevati), (po)misliti (pomišljati), v poštev vzeti (jemati) kaj, upoštevati: Ter. idr., respicite C. Fabricii senectutem Ci., respicere exemplar vitae H., si Caesar se respexerit Plancus in Ci. ep. če si Cezar premisli, haec respiciens N. glede na to, in consilio capiendo omnem Galliam respiciamus C.; z ACI: non respexit illum apud Baias esse Ci.; v negativnem pomenu: respicere (paziti na, imeti na očeh, imeti pazko) ac timere oppidanos Hirt.; occ. gledati na kaj, misliti na kaj, brigati se za kaj, skrbeti za kaj: Pl., Ter. idr., rem publicam Ci., saltem commoda populi Romani respicite Ci., ad haec respice V. pazi na to, libertas respexit inertem V. je mislila name, respicere neglectum genus et nepotes H., fortuna respiciens Ci.
b) upati na kaj od koga, nadejati se česa od koga, pričakovati kaj od koga: spem a Romanis L., subsidia L.
c) zadevati koga, tikati se koga, biti komu v breme, bremeniti koga, postati skrb koga: ad hunc summa imperii respiciebat C., periculum ad venditorem respicere Icti. nevarnost (tveganje) prevzame prodajalec.

Opomba: Star. cj. pf. respexis: Pl.

re-torpēscō -ere (re in torpēscere) (zopet, spet) otrpniti (otrpevati), zopet (znova, spet) posta(ja)ti brezčuten, zopet (znova, spet) premreti (premirati): pristini sensus Tert.

re-vīlescō -ere (re in vīlēscere) zopet (znova, ponovno, spet) posta(ja)ti majhen (neznaten, nepomemben), izgubiti (izgubljati) svojo vrednost (precej svoje vrednosti): sed nec virtuti periculum est, ne admota oculis revilescat Sen. ph.

re-virēscō -ere -viruī (incoh. k revirēre zopet zeleneti) zopet (znova, ponovno, spet) (o)zeleneti, pozeleneti: laesasque iubet revirescere silvas O., imā revirescere terrā V. spodaj zopet poganjati, in novos fetus revirescere (po nekaterih izdajah revivescere) O. poganjati nove mladike; pren.: ergo revirescite Aug.

2. metaf.
a) (telesno, fizično) pomladiti se, omladeti, postati mlad: (sc. Peliadum) arte revirescere posse parentem O.
b) (politično) zopet se razcveteti (razcvesti, razcvetati), zopet se razvi(ja)ti, pomladiti (pomlajati) se, (o)krepiti (okrepljevati) se, ojačiti (ojačati, ojačevati) se, utrditi (utrjevati) se: aliquando rei publicae rationes revirescent Corn., senatus ad auctoritatis pristinae spem revirescit Ci., res ad renovandum bellum revirescunt Ci., domum Germanici revirescere T., praeter spem omnium senectus imperii quasi redditā virtute reviruit Fl.

revivify [rivívifai] prehodni glagol
zopet oživiti, vrniti v življenje; napolniti, navdati z novim življenjem
kemija zopet spraviti, privesti v naravno stanje, reducirati
neprehodni glagol
kemija (kot reagenca) postati zopet dejaven, učinkovit

ridivenire^* v. intr. (pres. ridivēngo) ponovno postati, postajati

ridiventare v. intr. (pres. ridivēnto) ponovno postati, postajati

rigēscō -ere -guī (incoh. k rigēre) (o)krepeneti, skrepene(va)ti, otrde(va)ti, otrpniti (otrpevati), okore(va)ti, (o)dreveneti, premreti (premirati), posta(ja)ti trd (okorel, odrevenel, premrl, negiben, tog), strdíti (stŕjati, strjeváti) se (od mraza idr.), (z)ledeneti, zmrzniti (zmrzovati, zmrzavati): Sen. ph. idr., vestes rigescunt V., aquae rigescunt in grandines Plin., rigescunt electra O., rigescere sensit ubera O. da dreveni; šalj.: (sc. Naïdes) laetae videre rigescere puppim O. otrdeti v kamen, okamneti, si Parthi vos nihil calfaciunt, nos hic frigore rigescimus Caelius ap. Ci. ep. mi tukaj čisto zamrzujemo; metaf. kvišku štrleti (o laseh) = ježiti se, ščetiniti se, sršiti se, pokonci iti (vsta(ja)ti): metu capillos riguīsse O.; pren.: saecula rigescent Cl. se bodo okrepila, bodo postala bolj možata.

rimbaldanzire, rimbaldanzirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ rimbaldanzisco) znova se opogumiti, osrčiti se; postati spet objesten

rimbambire, rimbambirsi v. intr. v. rifl. (pres. /mi/ rimbambisco) slabš. pootročiti se, postati otročji

rincarognire v. intr. (pres. rincarognisco) postati še večja mrha, še večji zanikrnež, malopridnež

rincattivire v. intr. (pres. rincattivisco) postati še zlobnejši

rincrudelire

A) v. intr. (pres. rincrudelisco)

B) ➞ rincrudelirsi v. rifl. (pres. mi rincrudelisco) postati še krutejši, še bolj posuroveti

rinficosecchire v. intr. (pres. rinficosecchisco) toskansko omršaveti, postati suh kot trska

ringentilire

A) v. tr. (pres. ringentilisco) požlahtniti; poplemenititi; polepšati, prefiniti

B) ➞ ringentilire, ringentilirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ ringentilisco) požlahtniti, poplemenititi se, postati prefinjen

ring out prehodni glagol

to ring out the old year z zvonjenjem se posloviti od starega leta
neprehodni glagol
zadoneti, (za)zveneti, postati slišen

ripe² [ráip] neprehodni glagol
poetično (do)zoréti, postati zrel
prehodni glagol
napraviti zrelo, zoriti, privesti do zorenja (dozoritve), do zrelosti

ripen [ráipən] neprehodni glagol
(do)zoreti, postati zrel; razviti se (into v)
prehodni glagol
(do)zoriti, napraviti zrelo, pustiti zoreti; dovesti do zorenja, do dozoritve, do zrelosti

ripulire

A) v. tr. (pres. ripulisco)

1. ponovno, dobro očistiti, počistiti; pospraviti, pospravljati:
ripulire i piatti oprati posodo
ripulire un ramo oklestiti vejo
ripulire le tasche a qcn. komu sprazniti žepe (pri igri)

2. pren. dobro izpiliti, popraviti

B) ➞ ripulirsi v. rifl. (pres. mi ripulisco)

1. očediti se

2. pren. postati olikan

rise^*2 [ráiz] neprehodni glagol
vsta(ja)ti; vzhajati, vziti; dvigniti se; dvigati se, vzpenjati se; (na)rasti; upreti se, spuntati se, nasprotovati (against, on čemu)
(o ceni) rasti, skakati; (o glasu) rasti; postati močnejši, povečati se; (o laseh) ježiti se; (o ribi) priplavati iz globine, da bi ugriznila v vabo
gledališče dvigniti se (zastor); (o zgradbah) dvigati se, moleti, štrleti v višino; postati viden, pokazati se, pojaviti se, nastopiti, nastati; porajati se; izvirati
parlament odložiti se, odgoditi se, zaključiti se (o seji, zasedanju)

a rising barrister mnogo obetajoč odvetnik
rising ground vzpetina, strmina
the rising sun vzhajajoče sonce
to rise above mediocrity dvigniti se nad poprečje
to rise in arms upreti se z orožjem, zgrabiti za orožje, dvigniti se
to rise early zgodaj vsta(ja)ti
to rise from one's bed vstati iz postelje
to rise from the dead religija vstati od mrtvih
to rise on the hind legs (o konju) vzpenjati se na zadnje noge
to rise to a higher rank napredovatt (v službi)
to rise with the lark zgodaj vsta(ja)ti
to rise to the occasion (to a difficulty) biti kos, biti dorasel položaju (težavi)
to rise in rebellion upreti se, pobuniti se, spuntati se
to rise to a high pitch visoko se povzpeti
to rise to the requirements biti kos (dorasel) zahtevam
to rise in the world družbeno napredovati, napraviti kariero; uspeti v življenju
the barometer has risen barometer se je dvignil
her colour rose zardela je
blisters rise on my skin mehurji se mi delajo na koži
the fish rose to the bait riba je ugriznila v vabo, je prijela
she rose above envy obvladala je svojo zavist
where does the Danube rise? kje izvira Donava?
he rose to be a colonel povzdignil se je do polkovnika
he rose from the ranks povzpel se je iz navadnega vojaka
on what day does Parliament rise? kdaj se zaključi zasedanje parlamenta?
my gorge rises to this sight vzdiguje se mi (za bruhanje) ob tem pogledu, pogled na to mi zbuja gnus
the hair will rise on your head lasje na glavi se vam bodo naježili
it rises in my mind na misel mi prihaja
the mare is rising five kobila je v petem letu starosti
our quarrel rose from a misunderstanding naš prepir je nastal iz nesporazuma
the river rises from a spring in the mountains reka izvira v (nekem) gorskem studencu
prehodni glagol
pustiti (koga, kaj) vstati; dvigniti, prinesti na površino; zagledati

not to rise a partridge (a fish) nobene jerebice (ribe) ne dvigniti (videti)