Franja

srebró (-á) n

1. kem. argento (Ag):
zlitine srebra in drugih kovin leghe d'argento e altri metalli
posoda, izdelki iz srebra argenteria, argenti

2. (srebrn denar) moneta d'argento

3.
živo srebro mercurio (Hg); pog. argento vivo
pren. živo srebro se je močno dvignilo la temperatura è salita fortemente
pren. otrok je kot živo srebro il bambino ha l'argento vivo addosso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
olimpijsko srebro medaglia d'argento alle Olimpiadi
metal. novo srebro alpacca, argentana, argentone
PREGOVORI:
govoriti je srebro, molčati zlato la parola è d'argento, il silenzio d'oro

statēra -ae, f (izpos. στατήρ)

1. tehtnica: Vitr., Stat., Petr., Plin., Suet., Aug. idr., statera aurificis Ci. ali auraria statera Varr. ap. Non. zlatarska tehtnica; meton. vrednost kake stvari: sequens pallido statera Plin.

2. metaf.
a) igo, jarem pri vozu: sub alta repit languida quadrupes statera Stat.
b) statêra, neka jedilna posoda, torílo: tympana … appellata, tum a stateris et lances Plin.

steklén de verre, vitré , (oči) vitreux

steklena črepina morceau moški spol (ali débris moški spol) de verre, tesson moški spol
steklena krogla bille ženski spol de verre
steklena nit fil moški spol de verre
steklena opeka brique ženski spol de verre
stekleni papir papier de verre (ali verré)
steklena plošča plaque (ženski spol ali tablette ženski spol) de verre
steklena posoda récipient moški spol en verre, vaisselle ženski spol de verre, verrerie ženski spol
steklena šipa vitre ženski spol, carreau moški spol
steklena volna laine ženski spol de verre
steklena vrata porte vitrée, porte-fenêtre ženski spol
steklen zamašek bouchon moški spol de (ali en) verre

steklén de vidrio, de cristal; vitreo; vidriado ; (zlasti fig) vidrioso

steklena črepinja (drobec) casco m (fragmento m ali astilla f) de vidrio
steklena dvorana (palača, nakit, zvonec) sala f (palacio m, bisutería f campana f) de cristal
steklena cev tubo m de cristal (ali de vidrio)
steklena krogla bola f de vidrio, (votla) globo m de cristal
steklena masa masa f de vidrio fundido
steklena omarica vitrina f
steklen biser (nit, ploščica) perla f (filamento m, baldosa f) de vidrio
steklen papir papel m de lija (ali de esmeril)
steklena opeka (vata, volna, streha) ladrillo m (guata f, lana f, tejado m ali techo m) de vidrio
steklen pogled (fig) mirada f vidriosa
steklena posoda recipiente m de cristal; vajilla f de cristal
steklena plošča placa f de vidrio
steklena šipa cristal m, vidrio m
vstaviti steklene šipe poner cristales
steklena stena pared f vidriera divisoria
steklena vrata vidriera f
steklena veranda veranda f de cristales
steklen zamašek tapón m esmerilado
trgovina s steklenimi izdelki tienda f de artículos de cristal; almacén m de cristalería

stêklo (-a) n vetro:
obdelovati, pihati steklo lavorare, soffiare il vetro
posoda iz stekla recipiente di vetro, vetro
obrisati orošeno steklo asciugare il vetro appannato
umakni se, saj nisi iz stekla! togliti dalla luce, non sei trasparente!
palača je vsa v steklu, iz stekla il palazzo è tutto di vetro
češko steklo vetro di Boemia
jensko steklo cristallo, vetro di Jena
laboratorijsko steklo vetro da laboratorio
matirano steklo vetro smerigliato
navadno steklo vetro comune
okensko steklo vetro da, per finestre
optično steklo vetro ottico, vetri ottici
ornamentalno steklo vetri artistici
avt. vetrobransko steklo parabrezza
pleksi steklo plexiglas
plosko (ravno)
steklo vetro piano
svinčevo steklo vetro al piombo
rusko steklo (muskovit) muscovita
topno steklo vetro solubile
varnostno steklo vetro di sicurezza
votlo steklo vetro soffiato; vetro cavo
zeleno steklo vetro da bottiglia
žično steklo vetro armato, retinato

stuff¹ [stʌf] samostalnik
snov; material, masa; surovina; predmet, stvar; gradivo, snov; hrana, pijača; (volneno) blago, sukno, tkanina; roba
domačno lek, zdravilo, zdravila; nič vredna stvar, izmeček; stavbni les; nadev (za pečenko); (časnikarstvo) rokopis, (časopisni) članek
figurativno sposobnost, zmožnost, (dobra) lastnost
figurativno nesmisel, neumnost, bedastoča

the stuff pogovorno gotovina; tisto, kar je pravo
stuff and nonsense! kakšen nesmisel!
doctor's stuff zdravilo
food stuff živila, proviant
garden stuff, green stuff zelenjava, povrtnina
household stuff zastarelo hišna posoda, pohištvo
inch stuff eno colo debele deske
thick stuff nad štiri cole debele deske
hot stuff sleng duhovit (energičen, spreten, pripraven) človek; opolzka knjiga ali gledališka igra
none of your stuff! nehaj že s svojimi neumnostmi!
silk stuff svilena tkanina
this book is sorry stuff ta knjiga ni počenega groša vredna (je za v koš)
don't talk such a stuff! ne govori takih bedastoč!
to know one's stuff pogovorno spoznati se (na svoje stvari)
do your stuff! pokaži, kaj znaš!
he has written some first-rate stuff napisal je nekaj prvovrstnih stvari
that is the stuff to give him figurativno tako je treba z njim govoriti (ravnati)

sudare

A) v. intr. (pres. sudo)

1. potiti, znojiti se:
sudava freddo oblival ga je mrzel znoj
sudare per il caldo, per la fatica potiti se od vročine, napora

2. pren. garati

B) v. tr.

1. puščati:
il vaso suda acqua posoda pušča

2. v potu si služiti (kruh)

3.
sudare sangue, sudare sette camicie pren. garati kot črna živina

surtout² [-tu] masculin (širok) plašč

(surtout de table) dekorativna namizna posoda

svinčén (-a -o) adj.

1. di piombo, piomboso:
svinčena posoda vaso di piombo
svinčena šibra piombo

2. pren. (po barvi podoben svincu) color del piombo, plumbeo

3. pren. (težek, moreč) plumbeo, pesante, opprimente, greve:
svinčeno ozračje atmosfera opprimente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. imeti svinčene noge avere i piedi di piombo
pren. čutiti svinčeno utrujenost provare una stanchezza pesante
metal. svinčena plošča lastra di piombo
tisk. svinčena črka carattere di piombo
elektr. svinčena mreža piastra di piombo
svinčeni akumulator accumulatore al piombo

šampanj|ec moški spol (-ca …) der Sekt; pravi: der Champagner
kozarec za šampanjec das Sektglas
klet za pridobivanje šampanjca die Sektkellerei
posoda za hlajenje šampanjca der Sektkühler

têči correr ; (progo) recorrer ; (voda) correr, fluir ; (motor, stroj) marchar, funcionar ; (posoda) derramarse, salirse, irse ; (film) proyectarse

teči sem in tja correr de aquí por allá, correr de un lado a otro
teči za kom correr tras de alg
teči po žilah correr por las venas
iz nosa mi teče estoy resfriado, me gotea la nariz
stvar dobro teče el asunto marcha bien
pustiti stvari teči dejar que las cosas sigan su curso
teči v svojo pogubo correr hacia su perdición
jezik mu dobro teče tiene buen pico
kri mu teče iz nosa (él) sangra (ali está sangrando) por la nariz
teči (kot) za stavo competir a ver quién corre más
pustiti zadevo teči dejar correr un asunto
ta posoda teče esta vasija se sale
teči v prazno (motor) andar en vacío
začeti teči echar a correr, (stroj) empezar a marchar, arrancar

tlačn|i (-a, -o) tehnika Druck- (regulator der Druckregler, bat der Druckkolben, kontakt der Druckkontakt, kotel der Druckkessel, ležaj das Drucklager, lom der Druckbruch, Druckkollaps, preskus der Druckversuch, priključek der [Druckanschluß] Druckanschluss, val die Druckwelle, ventil das Druckventil, vod die Druckleitung, cev das Druckrohr, črpalka die Druckpumpe, kabina die Druckkabine, komora die Druckkammer, napetost die Druckspannung, obremenitev die Druckbelastung, die Druckbeanspruchung, posoda der Druckbehälter, die Druckflasche, trdnost die Druckfestigkeit, višina die Druckhöhe, voda das Druckwasser, vzmet die Druckfeder, stikalo der Druckschalter, barvanje das Druckfärben, mazanje die Druckschmierung, polnjenje goriva die Druckbetankung, stikalo der Druckwächter, der Druckluftschalter)
tlačno trden druckfest

tri-modia -ae, f (trēs in modius) trimérnik (tromérnik), posoda, ki drži tri merice (modii): Varr. ap. Non. idr., nonnulli pelle hyaenae satoriam trimodiam vestiunt Col., perenn[i]e fabricandae decemmodiae et trimodiae Col., funiculi quoque fiscellis aptandi sunt et lora trimodiis Col., corbulae decemmodiae, trimodiae, satoriae Col. — Soobl. trimodium -iī, n: nunc argumentum vobis demensum dabo, non modio neque trimodio, verum ipso horreo Pl., neque enim aliter potuisset trimodia anulorum illa Carthaginem ab Hannibale mitti Plin.

trulleum (trūleum) -ī n (trua) globoka podolgovata posoda, medenica, umivalnica, umivalnik: Varr. — Soobl.

1. trullium -iī, n: Ca.

2. trulleus -ī, m: Luc. fr., Ca. ap. Fest., Plin.

3. trulliō -ōnis, m: Plin. Val., Th. Prisc.

tympanum -ī, n (gr. τύμπανον)

1. tímpan, pávka (pávke), bóbnica (bobníca), ročni boben, tamburin: Pl., C., T. idr. detractā pelle (asini) sibi fecerunt tympana Ph. Taka tolkala so uporabljali predvsem pri orgiastičnem bogoslužju frigijske Kibele in Bakha: Cat., Lucr. idr., tympana vos vocant Berecynthia Matris Idaeae V., Thyias concita tympano H.; Parti so timpane uporabljali za bojno signalizacijo: Iust.; pren. o pomehkužujočih stvareh: tympana eloquentiae Q., in manu tympanum est Sen. ph.

2. metaf. zaradi podobnosti:
a) iz enega kosa lesa narejeno kolo brez naperkov α) kot vozno kolo: tympana plaustris agricolae posuere V. β) dvigovalno kolo (pri napravah): Lucr., Plin., Vitr. γ) kolo γα) pri stiskalnici: Icti. γβ) pri mlinih in vodnih orglah: Vitr.; tympanum dentatum Vitr. zobnik, zobato kolo (grebenasto kolo, grebenača).
b) v stavbarstvu α) trikotno leseno čelo, pročelje, zatrèp: Vitr. β) polnilo (panel) vratnic: Vitr.
c) jedilna posoda, okrogla in vdrta skleda: Plin. — Soobl. (zaradi metra) ty̆pănum: Varr. ap. Non., Cat.

umazan (-a, -o) schmutzig; (nesnažen) unsauber, dreckig; (skopuški) knauserig; (podel) schäbig, schmutzig
umazan gobec das Schandmaul, ein ungewaschener Mund
umazan denar schmutziges Geld
umazana posoda der Abwasch, Aufwasch
umazana voda das Schmutzwasser
umazane roke množina schmutzige Hände množina

uporab|a¹ ženski spol (-e …)

1. die Verwendung
način uporabe die Verwendungsweise
namen uporabe der Verwendungszweck
področje uporabe der Verwendungsbereich
možnost uporabe die Verwendungsmöglichkeit
možnosti uporabe množina Verwendungsmöglichkeiten množina, die Verwendungsbreite
ponovna uporaba die Wiederverwendung
za posebno uporabo zur besonderen Verwendung (z.b.V.)

2.
za enkratno uporabo Einmal-, Einweg-, Wegwerf-
(brisača das Einmalhandtuch, brizgalka die Einwegspritze, posoda das Wegwerfgeschirr, steklenica die Einwegflasche, Einmalflasche, Wegwerfflasche)
za večkratno uporabo Mehrweg-
(steklenica die Mehrwegflasche)

3. medicina die Anwendung
način uporabe Anwendungsweise
področje uporabe za zdravila: der Anwendungsbereich
za zunanjo uporabo zdravilo: äußerlich

4. (raba) der Gebrauch (osebna/zasebna Privatgebrauch, orožja Waffengebrauch, strelnega orožja [Schußwaffengebrauch] Schusswaffengebrauch)
pravica do uporabe das Gebrauchsrecht
vzeti iz uporabe außer Gebrauch setzen
začetek uporabe tehnika die Ingebrauchnahme
biti v uporabi in Gebrauch sein
ne biti v uporabi außer Gebrauch sein
za uporabo für den Gebrauch
pripravljen za uporabo gebrauchsfertig
namenjenost za uporabo die Gebrauchsfunktion
navodila za uporabo stroja, naprave: die Gebrauchsvorschrift, Gebrauchsanweisung, Gebrauchsanleitung

5. besed: der Gebrauch, die Verwendungsweise

uriníranje urination

posoda za uriníranje (»goska«) urinal

uriníranje

posoda za uriniranje orinal m

utēnsile

A) agg. deloven, obdelovalen:
macchine utensili delovni stroji

B) m orodje, priprava, delovna potrebščina; pribor:
utensili di cucina kuhinjska posoda, pribor
gli utensili del fabbro kovaško orodje