Franja

ozdravéti guérir, se rétablir, se remettre, recouvrer (ali récupérer) la santé ; medicina ressusciter

popolnoma je ozdravel le voilà (ali il est) tout à fait rétabli (ali remis, d'aplomb)

pack² [pæk]

1. prehodni glagol
pakirati, zaviti, zavijati, omotati, zložiti, zlagati; natlačiti, nagnesti, stlačiti, stisniti, stiskati, zmašiti; konservirati; zbrati (porotnike, karte) v svojo korist
tehnično zatesniti zabrtviti; natovoriti (konja), nakladati
ameriško, pogovorno imeti pri sebi, vsebovati
medicina pripraviti zdravilni ovitek

2. neprehodni glagol
natlačiti se, nagnesti se, stisniti se, stiskati se; pripraviti se za pot; zbirati se v trope

packed like sardines stisnjeni kakor sardine v škatli
a packed house popolnoma zasedena hiša
packed with poln česa (npr. avto)
I am packed gotov sem s pakiranjem
ameriško, šport to pack a hard punch močno udariti (boks)
ameriško the book packs a wealth of information knjiga je zelo poučna
to pack s.o. back poslati koga nazaj
to send s.o. packing nagnati, spoditi koga
to pack one's traps odpraviti se na pot
navtika to pack (ali put) on all sails razpeti vsa jadra

pair¹ [pɛə] samostalnik

1.
par (stvari, ki spadajo skupaj: a pair of shoes par čevljev)

2.
dvodelen predmet (se ne prevaja: a pair of compasses, scissors šestilo, škarje)

3.
par (s slovenskimi množinskimi samostalniki: a pair of trousers par hlač)

4.
par, parček (mož in žena, samec in samica)

5. parlament
dva člana nasprotnih strank, ki se po dogovoru vzdržita glasovanja; tak dogovor; eden od teh partnerjev

6.
eden od predmetov, ki spadata skupaj (the other pair to this sock druga nogavica tega para)

that's quite another pair of boots (ali shoes, trousers) to je nekaj popolnoma drugega
in pairs paroma
a pair of lawn sleeves škof
a pair of bellows meh
a pair of stairs nadstropje
two pair front (stanovanje ali stanovalec) v drugem nadstropju v prednjem koncu

paja ženski spol slama, slamica, pleva, ničvredna stvar

paja corta rezanica
paja nueva sveža slama
sombrero de paja slamnik
la paja en el ojo ajeno pazder v tujem očesu
no pesar una paja biti popolnoma nepomemben
poner, echar paja nastiljati (konjem)
a humo de pajas igraje lahko
en quítame allá esas pajas, en daca las pajas v hipu, kot bi trenil

palmo m

1. (spanna) ped:
avere il muso lungo un palmo pren. kujati se; (la notizia, il fatto)
ha un palmo di barba pren. o tem že čivkajo vrabci na strehi
conoscere a palmo a palmo poznati temeljito
restare con un palmo di naso pren. oditi z dolgim nosom

2. toskansko dlan:
(cranio) pulito come il palmo della mano popolnoma gola (lobanja)

3. ped (stara dolžinska mera)

paralizirati glagol
1. (ohromiti) ▸ megbénít, paralizálPo upokojitvi je začel bolehati za vnetjem živcev v nogah, kar ga je kmalu povsem paraliziralo. ▸ Nyugdíjbavonulás után lábideggyulladásban kezdett szenvedni, ami hamarosan teljesen megbénította.
Strup se iz votlega zobčka vbrizga v telo žrtve in jo v trenutku paralizira. ▸ A méreg az üreges fogacskából az áldozat testébe lövell, és egy pillanat alatt megbénítja.

2. (ustaviti; onemogočati) ▸ bénítTrčenje osebnega in dostavnega avtomobila je skoraj paraliziralo promet po tej obremenjeni prometnici. ▸ Egy személyautó és egy furgon ütközése majdnem lebénította a forgalmat ezen a forgalmas útvonalon.
Številni telefonski klici so dobesedno paralizirali telefonsko omrežje. ▸ A sok telefonhívás szó szerint lebénította a telefonhálózatot.

pari¹

A) agg.

1. enak; enakovreden; podoben:
avere pari diritti e doveri imeti enake pravice in dolžnosti
essere pari di, in biti enak po
di pari passo pren. istočasno

2. raven, zravnan:
superficie pari ravna površina
a piè pari sonožno; pren. popolnoma

3. igre enak, izenačen:
la partita è pari igra je izenačena
essere pari biti si bot
far pari e patta odigrati neodločeno
conti pari poravnani računi

4. pren.
essere pari a biti kos čemu

5. mat. paren, sod

6.
alla pari (au-pair):
lavorare alla pari delati za hrano in stanovanje

B) avv. enako:
pari pari dobesedno; pog. takoj
il compito è copiato pari pari naloga je prepisana dobesedno

C) m, f vrstnik, vrstnica:
un nostro pari naš vrstnik
trattare da pari a pari ravnati kot enak z enakim
da par suo kot se mu spodobi
senza pari brez primere

Č) m enakost:
essere in pari biti enak, izravnan
rendere pari a pari vrniti milo za drago
a un pari enako, istočasno
del pari prav tako
al pari di kakor, kot
in pari na istem nivoju:
mettersi in pari coi programmi pren. uskladiti programe

pars, partis, acc. -em (in -im), f (iz indoev. kor. *per- = prinesti (prinašati), dodeliti (dodeljevati), gr. ἔπορον prinesel, dal je, πέπρωται dano, določeno je, skr. pūrtám plačilo, lat. portio; gl. tudi pariō)

I.

1. del, oddelek, kos, obrok (naspr. totum, integritas, universitās): Ter. idr., Gallia est omnis divisa in partes tres C., copias in IV partes distribuerat S., p. urbis Ci., p. hominum H. nekateri, maxima p. hominum Ci., dimidia p., tudi samo pars Ci. polovica, maior, minor populi p. Ci. večina, manjšina, tertia p. C. tretjina; z glavnimi števniki: tres partes C. = 3/4, novem partes N. = 9/10 itd. (imenovalec je za ena večji od števca); in interiore parte aedium N. med obzidjem, omnibus partibus N. povsod; vzročno: eā ex parte Ci. zaradi tega, zato; partes facere Ci. deliti, oddeliti (oddeljevati), razdeliti (razdeljevati), partem facere Icti. del(ež) dobiti, deležen biti, aliquid partem sui facere Sen. ph. storiti, da preide kaj v meso in kri, dodobra si vtisniti v spomin, in parte laboris esse L. udeleževati se dela, sodelovati pri delu, partem habere in aliquā re Ci. delež imeti pri čem, deležen biti česa, dare partes (sc. amicis) C. narediti (prijatelje) deležne ali naročati kaka opravila (v korist prijateljev), locare agrum partibus Plin. iun. zemljišče dati v zakup tako, da ga imata zakupodajalec in zakupnik vsak pol, aliquid populi ad partes dare Ci. kaj prepustiti (prepuščati) narodnim komicijem, narod narediti (delati) deležen česa, aequā parte Pl. z enakim dobičkom ali z enako izgubo; occ.
a) delež, del, prejetje, dosega (kake dediščine idr.): ne expers partis esset de bonis nostris Ter., pars hic mihi maxima iuris O., partes muneris L.
b) delnica, akcija: magnas partes habuit publicorum Ci., partes illo tempore carissimae Ci., dare partes Ci.
c) obrok (kake jedi), porcija: Petr., Suet.; ostanki: cenas et partes requiris Ap. ostanke pojedine.

2. rodilo, spolovilo, spolni organ: obscaena O., naturae partes Ph.; tudi modo: Col.

3. v sg. in pl. = stranka: Ter., Iust., Q., T., Eutr. idr., ut alius in aliam partem mente atque animo traheretur C., florens (sc. Bruti et Casii) pars N., Cinnanis partibus favere N., in duas partes discedunt Numidae S., nullius partis esse Ci. ep. ne biti na nobeni strani, biti nepristranski (nevtralen), erat illarum partium Ci.; na sodišču: pars adversa Q. nasprotna stranka, a parte heredum intraverant duo Plin. iun.

4. v pl. vloga igralca: Ter., primas partes agere Ci. glavno vlogo igrati, qui est secundarum aut tertiarum partium Ci. (opis za gr. t.t. δευτεραγωνιστής in τριταγωνιστής) ki igra drugo ali tretjo vlogo; metaf.: belli fabula composita, Hernici ad partes parati L. so prevzeli vlogo; prim.: recepit has partes N.

5. v pl. vloga (metaf.) = naloga, posel, opravilo, delo, dolžnost: Varr., Ter. idr., puero me hic sermo inducitur, ut nullae esse possent partes meae Ci. da ne morem imeti nobene vloge v njem (= v knjigah de oratore), omnium ordinum partes in misericordiā constant C., defensionis partes suscipere Ci., te tibi istas partes poposcisse Ci., suas partes implere O., tuum est hoc munus, tuae partes Ci. ep., Antonii audio esse partes, ut de totā eloquentiā disserat Ci.; redko v tem pomenu v sg.: pars defensoris est posita in refutatione Q.

6. stran, plat, smer: a sinistrā parte C., magna vis fortunae in utramque partem Ci., in neutram partem N. na nobeno stran, v nobenem oziru, ex omnibus partibus advolare C.

7. stran dežele, kraj, pokrajina, krajina: Eoae partes H., civitates, pagi, partes omnes C., Eburonum partes C., ad orientis partes in exsilium ire Ci. —

II. Posebne zveze

1. nom. pars del = nekateri; pogosto v soodnosnosti: L., pars circumvenire, pars … petere coepit C.; z ret. premeno: pars … alii S. ali alii … pars: Ci., L. idr., pars … multi T.; kolekt. (κατὰ σύνεσιν): pars in frusta secant V., pars triumphos suos ostentantes S., pars in crucem acti S., pars explorent L.

2. acc.
a) magnam partem večinoma, večidel, povečini, ponajveč: C.
b) partim deloma, delno, nekaj, nekoliko, samo zase: Pl., Lucr., S. idr., partim a se ornatis Ci., regiis institutis, p. etiam legibus auspicia sunt constituta Ci.; v soodnosnosti: partim … partim deloma … deloma, nekaj … nekaj: Ter., Q., Suet. idr., multa homini p. cara esse, p. etiam necessaria Ci., cives p. securi percussit, p. in vinculis necavit, p. in crucem sustulit Ci.; z ret. premeno: partim … alii S., aliae … partim … aliae Ci., partim e caelo, alia ex terrā, quaedam ex … Ci.; z gen. (v pomenu nekateri): Ter., p. eorum Ca. ap. Gell.; od tod κατὰ σύνεσιν (s predik. v pl.): eorum partim ea sunt L., quorum p. invitissimi castra sunt secuti N.; gen. opisan s praep.: cum p. e nobis ita timidi sint Ci., e quibus p. tecum sentiebant, p. … tenebrant Ci.
c) in eam partem = na to stran, s te strani, v tem oziru, v tem pogledu: Ter., Ci. idr. ali = na tak način, tako: Ci. ali = s tem namenom, zato, zaradi tega: in utramque partem Ci. za oba primera, v obeh primerih, vehemens in utramque partem Ter. presilen na obe strani = predober in prejezen, in utramque partem disputare Ci. za in proti govoriti (prim.: neque in ullam partem disputo Ci. niti za niti proti), nullam in partem Ci. nikakor ne, kratko in malo ne, za nobeno ceno, accipere in partem optimam Ci. z najlepše (dobre) strani, in partem mitiorem interpretari Ci. z milejše strani = mileje, rahleje, valet in omnes partes Ci. na vsako stran, v vsakem oziru, v vseh pogledih, popolnoma; naspr.: nullam ad partem valet Ci. nikakor ne, celo ne, in omnem partem V. na vse strani, na vseh straneh, povsod, in partem venire (sc. alicuius rei) Ci. deležen posta(ja)ti (česa), dobiti delež česa (pri čem, na čem), in partem vocare Ci., L. ali revocare L. narediti (delati) koga deležnega česa, in partem praedae ali curarum vocare L., T. narediti koga deležnega plena (skrbi) poz(i)vati na delitev plena (skrbi), poz(i)vati koga, da postane deležen plena (skrbi), deliti s kom plen (skrbi), per partes Plin. iun. na dele, deloma, kosoma, in partem Pl. ti s svoje strani, kar se tebe tiče.

3. abl.
a) parte … parte O. (pesn.) = partim … partim, ex aliquā parte Ci. nekaj, nekako, nullā parte O. nikakor, celo ne.
b) omni parte L. = omni ex parte Ci. = omni a parte O. popolnoma, povsem, docela, dočista, magnā, maiore, maximā ex parte Ci. v velikem delu, povečini, večidel, večinoma.
c) in parte L. deloma.
d) pro meā (tuā, suā) parte Ci., L. z moje (s tvoje, svoje) strani = po mojih (tvojih, svojih) močeh, pro virili parte Ci. po svojih močeh.
e) pl. multis partibus C., Ci. (za) mnogo, dokaj, nad vse, omnibus partibus C., Ci. povsem, vseskozi, v vsakem oziru, na vse kraje, neskončno.

Opomba: Acc. partim = partem: partim Samnitum ac Lucanorum defecisse ad Poenos L., partim copiarum ad tumulum expugnandum mittit, partim ipse ad arcem ducit L. Klas. je partim le adv.; abl. sg. partī: Pl., Ca., Varr., Lucr.; nom. pl. parteis: Varr.; gen. pl. tudi partum: C., N.

part [par] féminin delež, del; stran; vloga; (adverbe)

à part ločeno, posebej, zase, ekstra; vstran; adjectif poseben, ločen; préposition neglede na, razen
à part moi (toi ...) zase, pri sebi
(familier) part à deux! deliva (si)!
plaisanterie à part! stran s šalo!
à part cela razen tega
à part vous personne ne le sait razen vas nihče tega ne ve
autre part drugam, drugod
de bonne part iz zanesljivega vira
de ma part z moje strani; zastran mene
de la part de s strani, od; po naročilu
de part en part skoz in skoz, popolnoma
des deux parts, de part et d'autre z obeh strani, na obeh straneh, obojestransko
nulle part nikamor, nikjer
pour ma part kar se mene tiče
pour une part za en del, deloma
quelque part nekje, nekam
de quelque part od nekod
(de) quelque part que (od) koderkoli
de toute(s) part(s) na vseh straneh, na vse strani, vsepovsod
d'une part, d'autre part z ene strani, z druge strani
part héréditaire dediščinski delež
la part du lion levji delež
part sociale družbeni delež
lettre féminin de faire part družinsko obvestilo, oznanilo
avoir part biti deležen, soudeležen
avoir part au gâteau (familier) biti deležen dobička
en avoir sa bonne part dobiti, imeti svoj poln delež
faire part de quelque chose à quelqu'un obvestiti koga o čem, komu kaj sporočiti
faire la part de quelqu'un določiti komu delež
de quelque chose ozirati se na kaj, upoštevati kaj
ne pas donner, jeter sa part aux chats ničemur se ne odreči, kar se (le) da dobiti
faire lit à part ločeno spati (zakonca)
faire la part du feu pustiti kaj, da ne bi vsega izgubili
mettre à part dati ob stran
prendre part à quelque chose udeležiti se česa, sodelovati pri čem, deliti kaj s kom
prendre en bonne, mauvaise part (figuré) (za) dobro, slabo, v dobrem, v slabem smislu vzeti
ne prenez pas en mauvaise part mes remarques ne zamerite mojih opazk

partage [partaž] masculin delitev, razdelitev; delež; vieilli delež dediščine; figuré usoda; (= partage de voix) politique enakost glasov

sans partage brez rezerve, popoln, popolnoma
en partage égal des voix pri enakosti glasov
partage successoral (raz)delitev dediščine
ligne féminin de partage des eaux razvodje, razvodnica
donner, recevoir en partage dati, dobiti kot delež

past⁴ [pa:st] predlog
(časovno) čez (half past seven pol osmih, she is past forty ima čez 40 let)
figurativno brez, izven (dosega, območja, področja)

past all belief neverjeten
past comparison brez primere
past cure neozdravljiv
past comprehension popolnoma nerazumljiv
past endurance neznosen, nevzdržen
past hope brezupcn
past all shame popolnoma brez sramu
to be past one's Latin ne vedeti ne kod ne kam
he is past praying for ni mu več pomoči
pogovorno I wouldn't put it past him to bi mu zlahka pripisal

pasto moški spol paša, pašnik; krma, hrana

pasto seco suha krma
pasto verde zelena krma
vino de pasto namizno vino
a pasto v obilju
a todo pasto po volji, poljubno; izključno
el edificio quedó pasto de las llamas zgradba je popolnoma pogorela

patior, patī, passus sum (iz indoev. kor. *pē-, *pə-; prim. gr. πάσχω, πένϑος)

1. (po)trpeti, pretrpe(va)ti, prebi(va)ti, presta(ja)ti, prenesti (prenašati), ne braniti se; o osebah: Pl., Ter., T., Gell. idr., damnum L., omnia saeva S., pati (zadobivati) et inferre (zadajati) vulnera L., pauperiem H., pauperies iubet quidvis facere et pati H., repulsam O., gravissimum supplicium C., dolores Ci., Lucinam V. porodne bolečine trpeti = roditi, rojevati; pogosto ultima, extrema pati Cu., L., V., T. zadnje, skrajno = najhujše pretrpeti, evfem. = smrt storiti, umreti; abs.: patietur, perferet, non succumbet Ci.; redko v dobrem pomenu: bonum Pl. mirno spreje(ma)ti, ne braniti se, quietem Cu. vdati se pokoju = počivati, exiguum pati (malo potrpeti, malo počakati), dum decolorentur Col.; o stvareh: tunc patitur cultūs (acc. pl.) ager O., nec ulla segetum minus dilationem patitur Plin., imbres et ventos fortius pati Col. (o trsu), vetustatem et aetatem p. Col., Sen. ph. držati se (o vinu); occ.: in silvis pati V. ob pičlem živeti, novem saecula patitur cornix O. prebije, preživi, p. muliebria S. ali Venerem O. vda(ja)ti se, preda(ja)ti se, prepustiti (prepuščati) se pohoti, virum Sen. ph. preda(ja)ti se moškemu.

2. trpeti, da se kaj godi, pustiti (puščati), dopustiti (dopuščati), dovoliti (dovoljevati): non passi sunt, qui circa erant V., quantum patibatur pudor Ci., ut diei tempus patitur C., ut tempus locusque patitur L., non feram, non patiar, non sinam Ci. tega ne morem, nočem, ne smem trpeti; pogosto z adv. libenter, facile, facillime p. Ci. rad, prav rad videti, (popolnoma) prav biti komu, moleste p. Ci. idr. ne videti rad, za zlo vzeti (jemati), indigne p. Ci. nejevoljno gledati, komu kaj ne biti po volji, aegre, aegerrime p. L. prav nerad videti, aequo, aequissimo animo p. Ci. (prav, zelo) ravnodušno trpeti (gledati); večinoma z ACI: Ter., Acc. fr., T. (Dial.), Lact., se occidi pasus non est Ci.; redkeje z ut: neque suam neque populi Romani consuetudinem pati, ut socios desereret C., quod si in turpi viro patiendum non esset, ut … Ci.; non pati s quin: nullam patiebatur esse diem, quin in foro diceret Ci. ni zamudil nobenega dne, da ne bi … ; non possum pati s quin ne trpim, ne morem trpeti, ne morem strpeti, da ne bi … : non possum pati, quin tibi caput demulceam Ter., miles non poterat pati, quin se armatum bestiae offerret Auct. b. Afr.; z acc. pt.: nec plura querentem passa Venus V. ni mi pustila več tožiti.

3. pustiti (puščati); z dvojnim acc.: Q., nihil intactum neque quietum pati L., non pati tacitum, quod … L. ne zamolčati (= ne brez graje, negrajano pustiti), da …

4. kot gram. t.t. trpeti = trpen (pasiven) pomen imeti: patiendi modus Q. trpna (pasivna) oblika (naspr. faciendi modus tvorna ali aktivna oblika), habere naturam patiendi Q. imeti trpno naravo (o glag. paciscor). — Od tod adj. pt. pr. patiēns -entis, adv. patienter

1. ki zna prenašati, prenašajoč; z gen.: Col., Q., Plin., Plin. iun., Suet. idr., laborum S., operum V. težko delo, incommodorum Ci., pericli V., manûm V. krotek; metaf.: consilii Cu. dovzeten za, (sc. campus) p. vomeris V. orno, navium patiens (o rekah) L., T. plovna; z inf.: p. vocari H. ki ga je mogoče imenovati.

2. vztrajen, potrpežljiv: Val. Max., Aug. idr., ferre aliquid patienter et fortiter Ci., difficultates patienter ferre C., ut patiens H., meae litterae te patientiorem lenioremque fecerunt Ci. ep., ne offendam patientissimas aures Ci., miserrimus et patientissimus exercitus C.; z ad z acc. gerundivi: genus minime ad morae taedium ferendum patiens L. ki prav nič potrpežljivo ne prenaša.

3. trd, trden, nepopustljiv, neobčutljiv: dens patientis aratri O., patientior saxo Pr.; occ. vzdržen, z majhnim zadovoljen, skromen: Lacedaemon H., nemoris patientem vivere dorso H., exercitui patientissimo luxuriem obiciebant C.

pazzo

A) agg.

1. nor, blazen; prismojen:
diventare pazzo ponoreti
urlare come un pazzo kričati kot obseden
pazzo furioso besen
pazzo da legare popolnoma prismojen

2. pren. nor, nespameten; pretiran; vratolomen:
andare pazzo per qcs. biti nor na kaj
correre a pazza velocità voziti vratolomno
darsi alla pazza gioia vdajati se noremu veselju
essere pazzo d'amore, essere innamorato pazzo biti noro, na smrt zaljubljen
fare spese pazze zapravljati na veliko
provare un gusto pazzo a fare qcs. noro se zabavati s čim
cose, roba da pazzi! saj to je noro!
fossi pazzo! saj nisem nor
tempo pazzo nestalno vreme

B) m (f -za) norec, norica; blaznež, blaznica

pelota ženski spol

en pelota čisto gol, popolnoma nag; oskubljen (pri igri), oplenjen, izropan

pensée [pɑ̃se] féminin misel; mišljenje; mnenje, naziranje, prepričanje; namera; botanique mačeha

la seule pensée ... (že) sama misel ...
pensée de derrière la tête skrita misel
entrer dans la pensée de quelqu'un koga (popolnoma) razumeti
être absorbé dans ses pensées biti zatopljen v svoje misli
venir à la pensée priti na misel, pasti v glavo

per-dō -ere -didī -ditum (per in dare)

1. pogubiti (pogubljati), ugonobiti (ugonabljati), uničiti (uničevati), ubiti (ubijati), (u)moriti, usmrtiti (usmrčevati), pokonč(ev)ati, onesrečiti (onesrečevati): N., H., Petr. idr., perdendum mortale genus O., puerum perditum perdere Ci. docela pogubiti, funditus civitatem Ci., aliquem capitis Pl. vzeti komu življenje, izročiti koga smrti, nos quidem miseras perdidit Ter. ali quae (sc. mors) omnes cives perdiderit Ci. je (močno) užalostila; pesn.: serpentem O. ubiti, aethera umbrā Val. Fl. zatemniti.

2. (nravno, moralno) izpriditi (izprijati), (po)kvariti, pohujš(ev)ati: cur perdis adulescentem nobis? Ter., imperii mores Plin.

3. (po)tratiti, zapraviti (zapravljati), zade(va)ti, izgubiti (izgubljati): L., Lucan., Plin. iun., Sen. ph., Sen. tr., Corn. idr., fortunas Ter., tempus, verba O., perditur lux H. se izgublja, p. operam Ci.; preg.: oleum et operam perdidi Ci. (gl. oleum).

4. (nepovratno) gubíti, izgubiti (izgubljati): Corn. idr., spem Pl., L., arma, zonam H., liberos, oculos, litem, vocem Ci., nomen Ter. pozabiti (pozabljati), vitam Mart. poginiti, umreti, „smrt storiti“, fugam Mart. pot na beg, proelio milites Cu., fortunas omnes libertatemque suam istius culpā perdidit Ci.; occ. pri igri izgubiti (izgubljati), zaigrati: non cessat perdere lusor O., lucrandi perdendive temeritas T. besno hazarderstvo, besna igralska vnema, quod in aleā perdiderat Ci. zaigra pri kockanju. — Od tod adj. pt. pf. perditus 3, adv. -ē

1. izgubljen (naspr. integer): res Ter., L., Ci., Eutr., classes perditae Ci., sum perditus Pl. izgubljen sem, po meni je; occ. izgubljen zaradi česa, v čem = zatopljen (pogreznjen) v kaj, nezmeren: luctu (maerore) perditus Ci., perditus amore Pl. ali samo perditus Pr., perdita V. ves (vsa) blazen (blazna) od ljubezni, blazno (smrtno) zaljubljen(a), perdite amare Pl. blazno ljubiti, biti smrtno zaljubljen, perditus amor Cat. nezmerna, blazna, perditi animi esse Pl. naburjen, razdražljiv, ujezljiv.

2. tisti, nad komer je zdravnik obupal, „odpisan“, obupen, brezupen, skrajno nesrečen, neozdravljiv (naspr. salvus, incolumis): perditus aeger O., perditā valetudine esse Ci. biti brezupno bolan, qui incolumes non potuerunt, perditi resistent? Ci., egestate et fame perditi Ci., plane perditus (ki je prišel popolnoma na kant, popolnoma obubožan) aere alieno Ci., perdita se in aquas misit O.

3. izprijen, popačen, zavržen, hudoben, malopriden, pokvarjen, podel, zločinski, zanikrn, brezbožen, preklet: homo Ter. malopridnež, lopov, podlež, perditi homines latronesque C., coniuratio perditorum hominum Ci., adulescens perditus ac dissolutus Ci., perdita atque dissoluta consilia Ci., mores Cu., luxuria N., nihil fieri potest miserius, nihil perditius, nihil foedius Ci., vita perditissima Ci., perdite se gerere Ci. ep., perdite vivere Aug.

Opomba: Star. cj. pr. perduim -is -it -int: Pl., Ter., di te (istum idr.) perduint! Ci., Ap.; star. cj. pr. perduar: Pl.; pass., iz prezentovega debla tvorjene obl. so le pesn. in poklas. (H., Amm., Vulg., Aug.); klas. lat. jih nadomešča z glag. pereō.

peregrīnus 3 (peregrē)

1. inozemski, tuj, zunanji (naspr. indigena, domesticus, patrius, vernaculus): Pl., Col., Plin., Iuv., Lucan., Val. Max., Suet., Amm. idr., hominem peregrinum irridere Ci., divitiae H., mulier H. tujka (= Helena), volucris Ph. ptica selivka, timor ali terror L. strah pred inozemskim (zunanjim) sovražnikom, amores O. do tujk (inozemk), fasti O. zgodovina inozemstva, otium T. kakršno ima tujec (v Rimu), labor Cat. na potovanju. Subst. peregrīnus -ī, m in peregrīna -ae, f tujec, tujka, inozemec, inozemka: Pl., Ter., Iust., Suet. idr., peregrini atque advenae nominabamur Ci.; peregrīnus poseb. = nedržavljan, (tuj) naseljenec (ki biva v kakem mestu brez državljanstva): ager Varr. ki je last nedržavljanov, peregrinus an civis sit Q., repertum esse neminem, neque civem neque peregrinum Ci., neque liber neque peregrinus Ci.; od tod praetor peregrinus L., Icti. pretor za tujce ali tujski pretor (ki je poravnaval civilne pravde med nedržavljani), provincia peregrina ali sors inter peregrinos L. služba tujskega pretorja, condicio Plin. stan, status nedržavljana.

2. metaf. tuj = neveden, nevešč, ki ne pozna česa: peregrinus atque hospes in agendo Ci. popolnoma nevešč.

per-mittō -ere -mīsī -missum (per in mittere)

1. (do cilja) vreči, zagnati, zadegati: saxum in hostem O., scopulum in undas O., tela longius Hirt.

2. (do cilja, proti cilju) spustiti (spuščati): equum in hostem L. nagnati, se in hostem Hirt. zagnati se, pognati se, naskočiti, navaliti na, napasti, equitatus permissus turbat ordines L. vdor konjenice vnese zmedo v vrste; pren.: tribunatum L. nebrzdano izrabljati tribunsko oblast, bonitatem ad aliquem Sen. ph. izkazovati komu, se ad rem Gell. gnati se za čim, iskati kaj, permitte me in meam quietem Ap. pusti me v mojem miru; metaf. med. permitti razprostirati se, razširjati se, segati do: regio permittitur ad Arymphaeos usque Mel., odor permittitur longius Lucr.

3. occ.
a) popustiti (popuščati): habenas equo Tib., Sen. tr.
b) (raz)poslati ((raz)pošiljati): caseos trans maria Col.

4. metaf.
a) prepustiti (prepuščati), preda(ja)ti, izročiti (izročati), zaupati, da(ja)ti na razpolago, podvreči: Icti., Col., Lucan. Suet., alicui potestatem Ci., alicui summam belli C., aliquem iudicum potestati Ci., omnia dicioni eius Cu., vitam Roscii sententiis iudicum Ci., rem arbitrio N. na voljo da(ja)ti, pustiti (puščati), incommoda sua dolori suo Ci. svoji bolečini (bolesti) prepustiti (prepuščati) v maščevanje, adulescenti Siciliam Ci., vela ventis Q., classem ventis Plin. iun.; z inf.: ut iam ipsis iudicibus sine mea argumentatione coniecturam facere permittam Ci. na voljo dati; s finalnim stavkom: Ci., S., consuli permissum, ut duas legiones scriberet novas L., consuli permissum faceret L.; s pt. fut. pass. = dati: cuius imperio consilioque summam rem publicam tuendam permiserunt L., his quoque non passim mundi fabricator habendum permisit aëra O. je dal v last, Gallias exercitibus diripiendas permittere Suet., his adeo se abutendum permisit et tradidit, ut … Suet.; occ. α) opustiti (opuščati), izogniti (izogibati) se česa, čemu, spregled(ov)ati kaj: eas (sc. inimicitias) se patribus conscriptis dixit et temporibus rei publicae permissurum Ci. da se hoče sovraštvu izogniti zaradi senata, p. inimicitias patribus conscriptis Ci. z ozirom (oziraje se) na senat, upoštevaje senat, permitto aliquid iracundiae tuae Ci. spregledujem (gledam skozi prste) tvoji togot(nost)i. β) se permittere podvreči se, da(ja)ti se na razpolago, prepustiti (prepuščati) se, zaupati se: permittere se suaque omnia in fidem ac potestatem C. ali fidei populi Romani L. podvreči se na milost in nemilost rimskemu ljudstvu, omnia permittere L. popolnoma se predati (podvreči).
b) dopustiti (dopuščati), dovoliti (dovoljevati), ne braniti, ne preprečiti (preprečevati): licentiam Ci., morem V., licentiā permissā Ci., id lege permittitur Ci.; pri istem subj. z inf.: L. idr., Lacedaemonios bello persequi iusserit et ei permiserit quem vellet eligere ad dispensandam pecuniam N.; pri različnem subj. z ACI: T., Iust., Plin., Suet., ille meas errare boves, ut cernis, et ipsum ludere quae vellem calamo permisit agresti V.; s finalnim stavkom: L., Plin. iun., Cu., hic ille „primum, quis Antonio permisit“ inquit „ut et partes faceret et utram vellet prior ipse sumeret?“ Ci.; abs.: lex iubet aut permittit aut vetat Ci., permittente senatu Eutr.; pass. impers. permittitur Sen. ph. ali permissum est Q. z inf. = dovoljeno biti, smeti se, na izbiro biti; abl. abs. permisso, ut … L., Cu. ko (ker) je bilo dovoljeno, ko (ker) se je smelo; pri poznejših piscih v osebnem skladu permittor dovoljeno mi je, morem, smem, lahko, poseb. pogosto permissus z inf. tisti, ki mu je dovoljeno, tisti, ki sme (lahko): Aug., ad Graeciam ire permissus est Amm. dovoljeno mu je bilo (smel je) iti v Grčijo, permissi vivere, ut vellent Aur. — Subst. pt. pf. permissum -ī, n dovolitev, dovoljenje, dovolilo, privolitev, privolilo: permisso uti H., ait Labeo exspectandum vel permissum pontificale seu iussionem principis Ulp. (Dig.).

personnage [-sɔnaž] masculin (pomembna) osebnost; oseba; oseba (v romanu; v igri, vloga)

personnage principal glavna oseba
personnage influent, historique vplivna, zgodovinska oseba
faire le personnage de ... igrati vlogo ...
(familier) se mettre, entrer dans la peau de son personnage popolnoma se vživeti v svojo vlogo
personnage connu znana osebnost