Franja

Scotch [skɔč]

1. samostalnik

the Scotch Škotje; škotski jezik; domačno škotski whisky

2. pridevnik
škotski

Scotch answer odgovor, ki je hkrati novo vprašanje
Scotch broth zelenjavna juha iz govedine (bravine) in pšena
Scotch collops množina pečen zrezek s čebulo
Scotch douche škotska prha (izmenoma vroča in mrzla)
Scotch mist gosta in vlažna megla, hudomušno trajno deževje
Scotch terrier škotski terier (pes)
Scotch woodcock kuhana jajca s sardelicami na praženem kruhu

Scottish [skɔ́tiš]

1. pridevnik
škotski

Scottish terrier škotski terier (pes)

2. samostalnik
škotski jezik

the Scottish (redko) Škotje

se (nedoločno) oneself (oneself)

urezati se to cut oneself (oneself)
urezal sem se I cut myself
rešil se je he saved himself
pes se je ranil the dog hurt itself
imata se rada they love each other
imajo se radi they love one another
ne ve se, kdaj bodo prišli one does not know (ali you don't know, people don't know, it is not known) when they will come
misli se... it is understood; it is thought, people think
govori se people say, it is rumoured
o tem se govori po mestu it is the talk of the town

sēgni-pēs -pedis, m (sēgnis in pes) lenonožec: ominos pretiis mutare iubentur exiguis, trito ducunt epiraedia collo segnipedes dignique molam versare nepotes IUV. (o zgaranem, odsluženem konju).

sēgnis -e, adv. sēgniter (sēgne) (iz *sēq-nis, sor. z gr. ᾗκα [iz *σῆκα] mirno, počasi, tiho, slabo, ἥττων slabši, manjši, neznatnejši, ἥκιστος najslabši, najneznatnejši, najpočasnejši, ἡττάομαι sem slabši, podlegam, doživljam poraz, ᾗττα poraz) počasen, mudljiv, zamuden, obotavljiv, mlahav, medel, mlačen, lenokrven, len, leniv, lenoben, malomaren, ravnodušen, brezbrižen, nebrižen, neprizadeven, neskrben, brezskrben, (v)nemaren, nevesten (naspr. industrius, promptus); abs. (o osebah in živalih): SEN. PH., PLIN., Q., IUST. idr., quia tardius irent propter onus segnes H., tecum dummodo sim, segnis inersque vocer TIB., segnem volvi sinit V. nezmožnega bežati, laudando promptos et castigando segnes T., segniores castigat atque incitat C., si cui adhuc videre segnior fuisse CI. EP., bonus tantummodo segnior fit, ubi neglegas S., haud illo segnior ibat Aeneas V., equus ... segnior annis V.; (o neosebnih subj. in abstr.): LUCAN., SEN. TR., VAL. FL. idr., campus V. oslabelo, carduus V. ali silva Q. neploden, militia, obsidio L. mlačno opravljena (opravljana, (iz)vršena), pugna L. mlačno bojevana, segnius bellum L. mlačneje bojevana, segnis pes H., mora L., O. medla, obotavljajoča, aquae CU. ali Arar PLIN. počasi (leno) tekoč(e), aetas CU., ingenium T., cultus terrae segnior CI., segnior mors L. počasnejša (= smrt zaradi strupa, naspr. z mečem zadana smrt), segnissimi corporis excrementum AP.; s praep.: segnis ad imperandum CI., segnior ad respondendum CI., segnes ad persequendum N., segnior ad alia factus consilia erat L., nec ad citharam segnis nec ad arcum O. (o Apolonu), ad laetitiam mens mea segnis erat O., gens segnis ad pericula T., non in Venerem segnis nocturnaque bella V., segnior in bellum IUST.; redko z in z abl.: senatu segniore in exsequendis conatibus SUET.; poklas. z gen.: laborum T., occasionum T. pri porajajočih (ponujajočih) se priložnostih, operum segnes puellae CL.; pesn. z inf.: dextera non segnis fixo dare vulnera cultro O., segnesque nodum solvere Gratiae H. – Adv.

1. sēgniter: STAT., VELL. idr., segniter, otiose omnia gerere L., segniter eae voces acceptae T.; komp. sēgnius: CA. FR. idr., segnius homines bona quam mala sentiunt L., segnius consulere, fieri T.; pogosto z nikalnicami: nec segnius L., T., SUET., FL. ali non segnius PLIN., PLIN. IUN. ali haud segnius LUCAN. (in) z nič manjšo (= z večjo) vnemo, nihilo segnius S., L., N., PLIN. IUN. z nič manjšo (= s tem večjo) vnemo; superl. sēgnissimē: CASS.

2. (adv. acc. n.) sēgne: nihil ... agendum segne ratus AMM.

seguire

A) v. tr. (pres. seguo)

1. slediti, hoditi za; zasledovati; spremiti, spremljati (tudi pren.):
il cane segue il padrone pes spremlja gospodarja
un ricordo che mi seguirà sempre spomin, ki me bo vedno spremljal

2. iti, hoditi po:
seguire la via giusta iti po pravi poti (tudi pren.);
seguire la corrente pluti po toku; pren. slediti zgledu večine
seguire i passi di qcn. iti za kom; pren. koga posnemati

3. pren. slediti, biti pristaš (nauka, ideje); držati se; ekst. posnemati
seguire le prescrizioni del medico držati se zdravniških napotkov
seguire la moda slediti modi

4. pren. spremiti, spremljati; poslušati, prisluhniti; ekst. obiskovati:
seguire qcn., qcs. con lo sguardo spremljati koga, kaj s pogledom
seguire la lezione poslušati predavanje
seguire un corso di informatica obiskovati tečaj računalništva

B) v. intr.

1. slediti, izhajati, izvirati, prihajati do česa:
ne seguirono notevoli complicazioni zaradi tega je prišlo do precejšnjih zapletov

2. dogoditi, dogajati se; biti:
segua che vuole, segua che può pog. kar bo, pa bo

3. nadaljevati se:
segue se nadaljuje (v naslednji številki)

seguito m

1. spremstvo

2. pristaši, privrženci, učenci (šole, nauka)

3. naklonjenost:
avere, non avere molto seguito in uživati, ne uživati veliko naklonjenost pri

4. zaporedje, vrsta

5. nadaljevanje; posledica, rezultat:
il seguito della storia nadaljevanje zgodbe
la cosa non ebbe seguito zadeva se je s tem končala
e via di seguito in tako naprej
in seguito nato, zatem
in seguito a, a seguito di zaradi
fare seguito a admin. odgovoriti

6.
cane da seguito lovstvo pes sledec

sēmi-pedālis -e (sēmi in pēs) pol čevlja mereč (dolg), polčeveljski, polčeveljen: apertura VITR., altitudo PLIN.

sēmi-pēs -pedis, m (sēmi in pēs)

1.
a) pol čevlja kot mera: CA., VARR., VITR., PLIN. idr.
b) pol stopice, polstopica v verzu: VARR. AP. GELL., AUG., AUS.

2. polnog = napol (na pol) hrom, polhrom: crure trunco semipes PRUD.

sēni-pēs -pedis (sēnī in pēs) šesterostopen, šeststopen, šeststopičen, šesterostopičen, senar(ij)ski: stilus SID.

sē-pēs¹ -pedis (sex in pēs) šesteronožen, šesteronog: ruunt aliae superque aliae sepedum populorum undae AP., alia sunt sine pedibus, alia bipedia, alia quadrupedia, alia sepedia, alia unipedia M.

septi-pēs -pedis (septem in pēs) sedem čevljev mereč, sedemčeveljen, sedemčeveljski: Burgundio SID.

serpenti-pēs -pedis (serpēns in pēs) kačjenog: Gigantes O.

sēsqui-pēs -pedis, m (sēsqui in pēs) poldrugi čevelj mereč, poldrugočeveljen, poldrugočeveljski = poldrugi čevelj dolg, globok, širok itd.: COL. idr., cytisum in sesquipedem ponere VARR., sesquipede est quam tu longior PL., sesquipede brevior MART., genus longum sesquipede, latum pede PLIN.

shepherd [šépəd]

1. samostalnik
pastir (tudi figurativno)
ovčar

shepherd boy pastirček
shepherd girl, shepherd lass mlada pastirica
shepherd dog pastirski pes
shepherd's crook pastirjeva palica
shepherd's pie mesna pasteta, pokrita s plastjo krompirja
shepherd plaid črnobelo karirano volneno ogrinjalo

2. prehodni glagol
pasti (ovce)
figurativno voditi, peljati, čuvati, paziti na

show^*2 [šóu]

1. prehodni glagol
pokazati, razkazati, razstaviti (blago), dati na razstavo; prikazovati; odkriti, dokazati, izpričati, razložiti; oznaniti; napraviti (uslugo); voditi, peljati, spremljati (koga)

2. neprehodni glagol
(po)kazati se, pojaviti se (v družbi), biti viden, videti se, zdeti se, izgledati (like kot)
dati predstavo
sleng priti na cilj na tretjem ali boljšem mestu (na konjskih dirkah)

to show o.s. pokazati se (v javnosti)
to be shown to be pokazati se kot
you'll have to show me! pogovorno to mi boš moral šele dokazati!
on his own showing he blundered po lastnem priznanju se je zmotil
the cloth shows blue in this light blago je videti modro ob tej svetlobi
the dog he showed got the first prize pes, ki ga je dal na razstavo, je dobil prvo nagrado
to show cause pokazati, navesti vzrok (razloge)
to show one's colours odkriti svojo naravo (svoje mišljenje)
to show a thing the fire malo (neznatno) kaj pogreti
to show s.o. the door pokazati komu vrata
he showed me to the front-door spremil me je do hišnih vrat
to show the white feathers figurativno pokazati svojo strahopetnost
to show the flag sleng uradno izobesiti britansko zastavo (npr. na ladji)
to show one's hands pokazati svoje karte; (tudi figurativno), odkriti svoje načrte
to show the hoof figurativno pokazati svojo zlobno naravo
to show s.o. round (over) the house razkazati komu hišo
he showed me great kindness izkazal mi je veliko dobroto
to show a leg pogovorno vstati zjutraj iz postelje; sleng hiteti
to show a clean pair of heels sleng pokazati pete, pobrisati jo
to show one's papers pokazati svoje dokumente
to show one's plans (intentions) pokazati svoje načrte (namere)
he showed me into the room peljal me je v sobo
to show signs of fatigue kazati znake utrujenosti
does this spot show? se ta madež vidi?
to show bad taste pokazati slab okus
to show one's teeth pokazati zobe (tudi figurativno)
to show s.o. about the town razkazati komu mesto
that shows the truth of the rumour to dokazuje resnico govoric(e)

sibirski haski stalna zveza
(pes) ▸ szibériai husky
Sopomenke: sibirski husky

sibirski husky stalna zveza
(pes) ▸ szibériai husky
Sopomenke: sibirski haski

sinister -tra -trum, adv. -ē (beseda etim. ni pojasnjena (fonetično iz *s^onistros), morda iz indoev. kor. *sen- doseči cilj, uspeti, zmagati, dobiti; prim. skr. sánīyān koristen, ugoden, sanṓti pridobljen, dosežen, gr. ἄνῡμι, ἀνύω dokončati, dovršiti)

1. levi (naspr. dexter): Ph., Suet., manus, pes Q., gerens … dextra manu clavam, sinistra copulam N., a sinistra parte C. na levi strani, sinistrum cornu Ter., C., sinistrae alae equites S., ripa H., oculus Plin. iun., sinister abiit O. na levo. Komp.: sinisterior rota O. preveč na levo skrenjeno (obrnjeno, zavivše, idoče) kolo; sicer ima komp. večinoma pomen pozitiva: sinisterior pars Varr., dexterius et sinisterius cornu Galba in Ci. ep., sinisterior mamma Cels., sinisterior funalis equus, sinisterius brachium Suet. Superl. sinistimus 3 (nasp. dextimus) po Prisc. in Fest. — Od tod subst.
a) sinistra -ae, f (sc. manus) leva roka, levica (naspr. dextra): Q., Suet., neque sinistrā impeditā satis commode pugnare poterant C., onus fuit baculum sinistrae O., bonam dextram (sc. za napad), malam sinistram (sc. za obrambo) habere Afer ap. Q.; levica, uporabljana pri kraji: natae ad furta sinistrae O.; od tod o tatovih pomagačih: Porci et Socration, duae sinistrae Pisonis scabies famesque mundi Cat.; meton. = leva (stran): ad sinistram Pl. = sub sinistra C. = a sinistra Ci., S. na levi (strani), na levo; adv. abl. sinistrā na (ob) levi (strani): S., supra infra, dextrā, sinistrā Ci., miles dextrā ac sinistrā muro tectus C. z desne in leve (strani); sinistrā z acc. na (ob) levi (strani): dextrā ac sinistrā fornicem Fest.
b) sinistrum -ī, n leva (stran); le s praep.: in sinistrum, a sinistro Q.
c) sinistrī -ōrum, m (sc. milites) vojaki levega krila, levo krilo bojne razvrstitve (naspr. dextra pars): sinistris … additae vires L.

2. metaf.
a) neroden, nespreten, napačen: liberalitas Cat., mores V., instituta (sc. Iudaeorum), interpretatio T., natura Cu., Ph.
b) neugoden, nesrečen, zlokoben, zlovešč, nenaklonjen, hud, slab, zloben, zoprn, zèl, zlovoljen, hudovoljen, odvraten: signa O., cecini Curios fratres … pugnamque sinistram Cannensem Pr., arboribus satisque Notus pecorique sinister V., monita sinistra V., sermones sinistri Plin. iun., Marcellum insimulabant sinistros de Tiberio sermones habuisse T., sinistrum lenti itineris rumorem prospero proelio verterat T., sinistra fama Iuv. slab glas, eo de homine sinistra in urbe fama T. ta človek je bil … na slabem glasu; toda: sinistra ex urbe fama T. zli glasovi, zle govorice iz mesta; sinistro pede proficisci Ap. = ob nesrečni uri, derisum semel exceptumque sinistre H., caedes sinistre accepta T., de festinatione Primi ac Vari sinistre … rescripsere T., porro non tam sinistre constitutum est, ut … Plin. iun. tudi še nismo tako na slabem; z gen.: fidei sinister Sil. ne držeč dane besede, nezvest dani besedi, figamož; subst. sinistrum -ī, n zlo, hudo, nesreča: si qua (sc. matrona) est studiosa sinistri O., za hudim težeča, zlo prinašajoča, hudonosna.

3. occ. kot t.t. relig. besednjaka
a) pri Grkih, ki so pri daritvah gledali proti severu in so imeli vzhod na desni strani = nesrečo naznanjajoč, nesrečen, zlokoben, zlovešč, neugoden, slab, grozeč: omen O., avibus sinistris O. = ob nesrečni uri; v enakem pomenu občasno tudi pri Rimljanih: cur autem ea comitia non habuisti? an quin tribunus plebis sinistrum fulmen nuntiabat? Ci., auspicia Val. Max.
b) pri Rimljanih, pri katerih je bil avgur, ki je opazoval znamenja, obrnjen proti jugu in je torej imel vzhod na levi = srečo naznanjajoč, srečen, blagonosen, ugoden, naklonjen: nobis sinistra, Graiis et barbaris dextra meliora videntur Ci., sinistra avis Pl., cornix V., tonitrus sinistri O., sinister volatus avium Plin. iun.

Sīrius (sīrius) -iī, m (Σείριος, σείριος) Sírius, Sírij, pasja zvezda (čisto lat. canicula), glavna zvezda v ozvezdju Veliki pes, ki vzhaja sredi meseca julija ob najhujši vročini (pasji dnevi): Hyg., Tib., Lucan., tum steriles exurere Sirius agros V., iam rapidus torrens sitientis Sirius Indos ardebat caelo V.; pesn. adj. = Síriusov, Sírijev: Sirius ardor V., Col., astrum Sirio fervet vapore Prud.