Franja

Zadetki iskanja

  • ponazoriti glagol
    (prikazati) ▸ szemléltet, illusztrál, ábrázol
    ponazoriti razliko ▸ különbséget szemléltet
    ponazoriti stanje ▸ helyzetet szemléltet
    ponazoriti trditev ▸ állítást illusztrál
    ponazoriti razmere ▸ körülményeket szemléltet
    ponazoriti s podatki ▸ adatokkal szemléltet
    ponazoriti s številkami ▸ számokkal illusztrál
    ponazoriti z besedami ▸ szóban illusztrál
    ponazoriti z modelom ▸ modellel szemléltet, modellel ábrázol
    dobro ponazoriti ▸ jól szemléltet
    slikovito ponazoriti ▸ szemléletesen illusztrál
    ponazoriti s sliko ▸ képpel illusztrál
    ponazoriti na sliki ▸ képen szemléltet
    grafično ponazoriti ▸ grafikusan ábrázol
    ponazoriti s primerom ▸ példával szemléltet, példával illusztrál
    jasno ponazoriti ▸ világosan szemléltet
    praktično ponazoriti ▸ gyakorlatban szemléltet
    ponazoriti s primerjavo ▸ összehasonlítással szemléltet
    ponazoriti na primeru ▸ példán szemléltet
    Raven snop svetlobe lahko ponazorimo z ravno črto, ki jo imenujemo svetlobni žarek. ▸ Az egyenes fénysugár egyenes vonallal, egy úgynevezett fénysugárral ábrázolható.
    Z globusom smo ponazorili vrtenje Zemlje okoli svoje osi in spremljanje Lune. ▸ Földgömbbel szemléltettük a Föld tengely körüli forgását és a Hold mozgását.
    "Tudi vi odločate, kdo pri vas vstopa v hišo in kdo navsezadnje ostane zunaj," je ponazorila. ▸ „Ön dönti el azt is, hogy ki léphet be a házába és végül ki marad kint” – magyarázta.
    Otrok imenuje žival ter ponazori njeno gibanje in oglašanje. ▸ A gyermek megnevezi az állatot, és bemutatja a mozgását és a hangját.
  • poréden espiègle, malin, coquin, lutin, polisson, fripon, diable, mutin, vilain, malicieux

    poreden otrok diable d'enfant, petit diable moški spol, diablotin moški spol, enfant moški spol malicieux
    biti poreden faire le méchant
  • pòrod m
    1. porod: rodila mu dvojke jednim -om
    2. rojstvo: od -a do groba
    3. potomstvo, otroci, naraščaj: ona nije imala od srca -a ni imela svojih otrok; ona nema nikoga od -a nima nikogar svojih
  • poskakováti (-újem) | poskočíti (-skóčim) imperf., perf.

    1. saltellare; balzare; sobbalzare; sussultare; fare un balzo:
    otrok je poskakoval od veselja il bambino saltellava dalla gioia
    prsti poskakujejo po tipkah le dita saltano di tasto in tasto
    ko je pritisnil na plin, je avto poskočil quando premette l'acceleratore l'auto fece un balzo
    ekst. malo poskočiti fare quattro salti

    2. ballonzolare, ballare:
    črke mi poskakujejo pred očmi le lettere mi ballano davanti agli occhi

    3. palpitare, balzare (cuore)
  • poslúšen obedient, docile; tractable; compliant; dutiful; (klečeplazen) obsequious

    poslúšen otrok a well-behaved (ali good, obedient, tractable) child (ali little boy, little girl)
  • posmŕten posthumous; pravo post-mortem; (onostranski) of the other world, otherworldly

    posmŕtna maska death mask
    posmŕtni ostanki mortal remains; pl
    posmŕtno življenje life after death, afterlife
    posmŕtni otrok, sin posthumous child, son
    posmŕtna slava posthumous fame
  • posthume [pɔstüm] adjectif posmrten

    à titre posthume po smrti
    enfant masculin posthume po očetovi smrti rojen otrok
    décoration féminin posthume odlikovanje, podeljeno komu po njegovi smrti
  • posvojenka samostalnik
    (posvojena hči) ▸ örökbefogadott
    Ko sta se čez osem let vrnila v Italijo, sta imela pet otrok, štiri svoje in eno posvojenko. ▸ Amikor nyolc év elteltével visszatértek Olaszországba, öt gyermekük volt, négy saját és egy örökbefogadott lány.
  • pót1 way, (steza) path, footpath, trail; (cesta) road, street; (utrta) track, walk; (planeta) orbit, course; (smer) route, course; (potovanje) (splošno) travel, (peš) march, (po kopnem) journey, trip, (po morju) voyage, crossing, passage

    prepovedana pót! no thoroughfare!, (čez tuje zemljišče) trespassers will be prosecuted!, no trespassing!, keep out, private!
    srečno pót! a pleasant journey!, arhaično God speed you!, (ironično, neprijetnemu gostu) good riddance
    to pót (tokrat) this time
    vsaki pót each time
    božja pót (romanje) pilgrimage
    pót nazaj return journey, pogovorno the way back
    pót domov homeward journey, journey home, pogovorno the way home
    pót po morju voyage
    javna pót public road
    jahalna, jezdna pót bridle path
    gozdna pót forest road
    križev pót religija Way of the Cross, figurativno via dolorosa
    prečna pót crossroad
    neravna pót bumpy road
    neutrjena pót gravel road
    shojena pót beaten track
    trnova pót thorny path
    vodna pót waterway
    vozna pót carttrack, cart-road
    uporabna pót serviceable road, thoroughfare
    zaprta pót closed path (ali way)
    ob póti by the roadside
    preko póti over the way, across the road
    na pol póta halfway, midway
    po mirni, prijateljski póti in a friendly manner, amicably
    na vsej póti od... all the way from...
    biti na napačni póti to be on the wrong road ali track, to lose one's way
    biti na slabi póti (figurativno) to lead a wicked life
    biti na póti (potovanju) to travel, to journey, (poslovno) to be on te road
    biti na dobri póti (do uspeha) to be well on the road (to success), (o stvari) to be working out well
    ta pót je neprehodna, nemogoča this road is impassable, there is no through road
    biti sredi póti to be halfway on one's journey
    biti na najlepši póti, da... to be well on the way to...
    utreti pót za... to pave the way for...
    otrok je na póti (figurativno) there is a baby on the way
    njen je na póti (= noseča je) she is expecting (a child), she is with child, pogovorno she is in the family way
    biti komu na póti to be in someone's way, to stand in someone's light
    on mi je na póti he is in my way
    pót je prosta the way is clear (za koga for someone)
    on je na póti v X. he is on his way to X.
    biti na pravi póti to be on the right track, pogovorno to be on the ball
    iti po (isti) póti nazaj to turn back
    iti komu s póti to get out of someone's way (ali to shun someone, avoid someone)
    iti rakovo pót to go backward
    iti svojo pót to go one's own way
    iti na pót to set out (ali forth, off) (on one's way), to embark upon a journey, to start out, (v tujino) to go abroad; to be bound for
    iti po najkrajši póti v... to make a bee-line...
    šli so vsak svojo pót they went their respective ways
    krčiti si, utirati si pót to cut (ali to carve) one's way, to plough one's way through, to remove obstacles
    napraviti pót komu to make way for someone
    narediti, utreti pót (figurativno) to pave the way, to blaze a trail, to be a pioneer ali trailblazer
    s silo si napraviti pót to force (ali to fight) one's way
    kazati, voditi pót to lead the way
    polena komu na pót metati (figurativno) to place difficulties in someone's way
    našel bom sredstva in póti I shall find ways and means
    izgubiti (najti) pót to lose (to find) one's way
    pót si prihraniti (figurativno) to save shoe leather
    napravite prosto pót! make way!
    moramo pustiti, da gre stvar svojo pót we must let matters take their course
    dobro poznati pót to know every bump (ali twist and turn) in the road
    priti pol póti komu naproti to meet someone halfway
    spraviti koga s póti (figurativno, na oni svet) to kill, (žargon) to bump someone off
    utreti si pót skozi... to force one's way through (robidje the brambles)
    ustaviti se na pol póta to stop halfway
    vprašati za pót to ask one's way
    vrniti se po isti póti nazaj (obrniti se) to retrace one's steps
    pošteno (krepko) vzeti pót pod noge to put one's best foot forward
    zaiti na krivo pót to take the wrong road ali path ali turning
  • pót (-í) f

    1. via, strada; sentiero; pesn. calle:
    blatna, ovinkasta, strma, široka pot un sentiero fangoso, tortuoso, ripido, largo
    gozdna pot strada forestale
    javna, zasebna pot sentiero pubblico, privato
    kolovozna pot carrabile; (strada) carreggiabile
    peš pot strada pedonale, sentiero
    sprehajalna pot passeggiata, passeggio
    pot pelje v, vodi v la strada porta a
    pot ob jezeru, ob morju, ob reki lungolago, lungomare, lungofiume
    krčiti si pot farsi strada

    2. cammino, via, viaggio; giro:
    neravna, težko prehodna pot un cammino accidentato
    izhojena pot cammino battuto
    pren. pot slave il cammino della gloria
    pot navzgor, navzdol, nazaj salita, discesa, via di ritorno
    kokainska pot la strada della coca
    hist. jantarna pot la via dell'ambra
    hist. svil(e)na pot la via della seta
    pomorska, rečna pot via marittima, fluviale
    plovna pot via navigabile
    zračna pot via aerea
    oskrbovalna pot via di rifornimento
    tihotapska pot canale di contrabbando
    trgovske poti vie commerciali
    pren. srednja pot via di mezzo
    iti, kreniti, odpraviti se na pot mettersi in cammino; mettersi in via, mettersi in viaggio, incamminarsi
    iti po levi poti seguire la strada di sinistra, prendere la strada di sinistra
    iti po poti skozi gozd seguire la strada che attraversa il bosco, prendere la strada che attraversa il bosco
    pren. iti po očetovi poti seguire la strada del padre
    (tudi pren.) iti po napačni poti prendere una strada sbagliata; seguire la strada sbagliata; imboccare la strada sbagliata
    ubrati, vzeti pot pod noge avviarsi, mettersi in cammino
    ubrati pravo pot imboccare la strada giusta, prendere la strada giusta
    biti na poti essere in cammino, essere in viaggio
    vprašati za pot chiedere la strada
    pokazati komu pot insegnare a qcn. la strada, mostrare la strada a qcn.
    utreti pot aprire il cammino, la strada; aprire il varco
    med potjo, po poti cammin facendo, in via, per via, strada facendo

    3. pren. (način) via; adm. iter;
    ni druge poti non c'è altra via
    ubrati sodno pot adire le vie legali
    delovati po diplomatski poti agire per via diplomatica

    4. (razdalja do kraja) strada, percorso, tragitto:
    ladja potrebuje za to pot devet dni la nave copre il percorso in nove giorni
    srečala sta se na pol poti si incontrarono a metà strada

    5. fiz. cammino, distanza; astr. orbita; voj.
    pot izstrelka traiettoria

    6. pren. (delovanje, udejstvovanje) carriera; via;
    umetniška pot carriera di artista
    poštena, prava pot retta via
    pren. mladeničeva pot gre navzgor un giovane di belle speranze

    7. anat. via:
    dihalne poti vie respiratorie
    limfna pot via linfatica
    živčne poti fibre nervose

    8. (v adv. rabi s števnikom ali izrazom količine) volta:
    to pot mu je uspelo questa volta ce l'ha fatta
    pridem drugo pot vengo un'altra volta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti komu na poti essere d'ostacolo a qcn.
    ustaviti se na pol poti fermarsi a metà strada
    pren. otrok je na poti la donna sta aspettando un bambino
    pren. stvar je na dobri poti, da uspe l'impresa ha buone probabilità di successo
    pren. biti na dobri poti essere a buon punto
    pren. iti rakovo pot andare in rovina, al diavolo
    iti na božjo pot andare in pellegrinaggio
    pren. zadnja pot l'estremo, l'ultimo viaggio
    evf. pospremiti koga na zadnji poti andare al funerale di qcn.
    evf. dokončati življenjsko pot morire
    pren. nastopiti skupno življenjsko pot sposarsi
    prepovedana pot divieto di transito
    srečno pot! buon viaggio!
    PREGOVORI:
    srednja pot — najboljša pot la virtù sta nel mezzo, la strada di mezzo è la più sicura
    trnova je pot slave a gloria non si arriva per via fiorita
    vse poti vodijo v Rim tutte le strade portano a Roma
    pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni la strada dell'inferno è lastricata di buone intenzioni
  • Pōtīna -ae, f (pōtāre) Potína, boginja, ki bdi nad pitjem otrok: Varr., Aug. Soobl.

    1. Pōtica -ae, f Pótika: Don.

    2. Potua -ae, f Pótua: Arn.
  • potúhnjen sournois, dissimulé, dissimulateur, perfide, traître ; medicina malin , (bolezen) insidieux

    potuhnjen otrok enfant moški spol sournois (ali dissimulé)
    potuhnjeno ravnati (delati) agir sournoisement
    s kom potuhnjeno ravnati prendre quelqu'un en traître
    potuhnjeno se smejati rire en dessous (ali sous cape)
  • pouce [pus] masculin palec (prst, mera), cola

    et le pouce (familier) in še več
    pas un pouce de terrain, de terre tudi ped zemlje ne
    donner le coup de pouce à quelque chose dovršiti kaj
    donner un coup de pouce à quelqu'un pomagati komu k uspehu
    se lécher les pouces de oblizovati se po
    lire au pouce (typographie) brati prvo korekturo
    manger sur le pouce stojé, na hitro jesti
    mettre les pouces (figuré) priznati svoj poraz, odnehati
    se mordre les pouces (figuré) lasé si puliti
    ne pas reculer, avancer, céder d'un pouce ostati nepremičen
    serrer les pouces à quelqu'un priviti z vijakom, zmečkati komu palce; figuré prisiliti koga
    sucer son pouce (figuré) sesati si palec
    se tourner les pouces vrteti palce (od dolgega časa), presti dolgčas
    pouce! zapik! (klic otrok za znak, da se začasno umaknejo iz igre)
    pouce cassé! konec zapika! igra se zopet začne!
    lire du pouce prelistati, preleteti
  • poučljív teachable; ready ali eager to be taught (ali to learn)

    poučljív otrok an apt pupil
  • poúličen of the street, street(-)

    poúlični boji street fighting
    poúlični deček street urchin, ragamuffin
    poúlični otrok street Arab
    poúlična popevka pop song, hit tune
  • prae-posterus 3, adv. (praeposterus)

    1. (narobe) obrnjen, naroben, nepravi, napačen, nepravočasen (= ob nepravem času): praeposteris consiliis utimur Ci., gratulatio Ci., tempora Ci., praepostere (narobe, napačno, napak) agere cum aliquo Ci., quid tam perversum praeposterumve dici aut excogitari potest? Ci., ne quid perturbatum ac discrepans aut praeposterum sit Ci., nihil tam praepostere, tam incondite, tam monstruose cogitari potest Ci., litterae praeposterae (ne po vrstnem redu) redditae Ci. ep., ordo Lucr., frigus Sen. ph., omnia naturae legibus praepostera O. naravnim zakonom nasprotno, v nasprotju z naravnimi zakoni, natalis Plin. obrnjeni porod = porod, pri katerem se otrok rodi z nogami naprej, ficus Plin. ob nepravem času (= ali prezgodaj ali prepozno) rastoča, praeposteri aut praeproperi rigores Plin., praepostere calceum inducere Plin. narobe obuti čevelj (= obuti levi čevelj nam. desnega), praepostera et intempestiva oratio Plin. iun., dixi … sed, quamquam praepostere, reddetur Plin. iun., ambitio T., imperfecte atque praepostere atque inscite syllogismo esse usum Epicurum dicit (sc. Plutarchus) Gell., gradus, pondera, aetates dignitatesque dinoscere, ne in oratione praepostere, ut in temulento ac perturbato convivio, collocentur Fr., errorem hominibus intervenisse praepostere plurimis enuntiantibus Fest.

    2. metaf. narobe (napačno, napak, absurdno, nesmiselno, bedasto) ravnajoč, prekast: praeposteros habes tabellarios Ci., ut erat semper praeposterus atque perversus Ci., imperator Ci., homines S.
  • praeputiātiō -ōnis, f (praepūtium) obdržanje prepúcija ((pred)kožice, predkožja, predkožke), neobrezovanje, neobrezanost otrok (naspr. circumcisio): Tert.
  • précoce [prekɔs] adjectif zgodaj dozorel; prezgodaj razvit; prezgoden

    enfant masculin précoce otrok, čigar dozorelost, razvoj ustreza višji starosti
    jeune fille féminin précoce mladenka, ki je godna za možitev pred normalno poprečno starostjo
    fruits masculin pluriel précoces zgodni sadeži, zgodnje sadje
    hiver masculin précoce prezgodnja zima
    mariage masculin précoce prezgoden zakon (poroka)
  • prématuré, e [-türe] adjectif prezgodaj zrel, prezgoden, preran, predčasen

    accouchement masculin prématuré prezgodnji porod
    (enfant masculin) prématuré masculin nedonošen otrok
    vieillesse féminin, mort féminin prématurée prezgodnja starost, smrt
  • premier, ère [prəmje, ɛr] adjectif prvi; poprejšnji, prvoten; pra-; najvažnejši, najpomembnejši, najvišji, najbistvenejši; glavni; masculin prvo nadstropje; prvi dan v mesecu; najboljši učenec v razredu; féminin vozovnica 1. razreda; théâtre premiera; prva vrsta, loža; 1. razred francoske gimnazije; šefinja (damskega) salona; typographie prva korektura (stolpci); automobilisme prva prestava

    tout premier čisto prvi
    dès le premier jour že od prvega dne (dalje)
    de première! (familier) izvrstno! izredno! prima!
    en premier lieu predvsem, v prvi vrsti
    au, du premier coup pri prvem poskusu
    de première main iz prve roke
    la tête la première z glavo naprej
    de premier choix prvovrsten
    premier de l'an novoletni dan
    le premier Empire prvo cesarstvo (1804-1815)
    premier (ministre) ministrski predsednik (v Veliki Britaniji)
    premier-né a prvorojen; masculin prvorojenec
    première page féminin naslovna stran
    premier plan masculin ospredje
    le premier venu prvi prišlec, kdorkoli
    enfant masculin du premier lit otrok iz prvega zakona
    enseignement masculin du premier degré osnovno šolstvo
    corriger en première (typographie) napraviti prvo korekturo
    jeune premier masculin, (théâtre) mladi ljubimec
    matières féminin pluriel premières surovine
    nombre masculin premier praštevilo