Franja

re-serō¹ -āre -āvī -ātum (re in serāre)

1. odriniti (odrivati) zapah, odpahniti (odpahovati) zasun = odpreti (odpirati): Sil., Col. idr., fores, ianuam O., carcerem O., portas hosti O., limina V., claustrum forti malleo perculsum Amm.

2. metaf.
a) odpreti (odpirati) = narediti (delati) kaj dostopno: Italiam exteris gentibus Ci., rem familiarem Ci., aures L., Italiam T., quod forum, quae templa reserata! Plin. iun.
b) odpreti (odpirati): pectus O., ulceris os Col., suppuratio melius igneā laminā quam frigido ferramento reseratur Col., reserare obsaepta diutinā servitute ora Plin. iun.
c) odkri(va)ti, razode(va)ti, naznaniti (naznanjati), razkri(va)ti, objaviti (objavljati): augustae oracula mentis O., futura Sil., commissa Petr. poet., secreta Val. Max.
d) odpreti (odpirati), otvoriti (otvarjati) = zače(nja)ti: annum O., fastos Plin. iun. z začetkom leta nastopiti konzulat.
e) odpreti (odpirati) = svetliti, (p)osvetliti, osvetljevati, vedriti, (ra)zvedriti, pass. (ra)zvedriti se, vedriti se: rursus placatis omnibus amoena laetitia mundi reseratur Ap., clausum diem Boet., Olympum Aus. (o Fojbu), reseratā caeli temperie Amm.

resinificare

A) v. tr. (pres. resinifico) delati, narediti smolasto

B) v. intr. postajati smolast

rimpaginare v. tr. (pres. rimpagino) tisk

1. prepaginirati

2. znova prelomiti; narediti nov prelom

rinfrescare

A) v. tr. (pres. rinfresco)

1. osvežiti, ohladiti

2. pog. zmanjšati vnetje

3. pren. osvežiti:
rinfrescare la memoria a qcn. su qcs. osvežiti komu spomin na kaj

4. prepleskati

5. metal. narediti kovino bolj tekočo (med taljenjem)

B) v. intr.

1. osvežiti se (vreme)

2. okrepiti, ojačati se (veter)

C) ➞ rinfrescarsi v. rifl. (pres. mi rinfresco)

1. podpreti se, okrepčati se

2. umiti se

rough³ [rʌf] prehodni glagol
grobo obdelati, napraviti grobo (hrapavo); grobo ravnati, postopati (s kom); na hitro narediti; zabiti ostre žeblje v podkev; krotiti konja
neprehodni glagol
šport grobo igrati

to rough it imeti trdo življenje, z muko se prebijati skozi življenje; grobo, surovo se obnašati
I had to rough it moral sem se prebijati (živeti, potovati) brez udobnosti

rugō -āre -āvī -ātum (ruga)

1. trans. narediti (delati) gube, (na)gubati, zgubati (zgubiti), (na)gubančiti, (na)grbančiti: frontem Hier. nagubati, namrščiti, rugatā fronte negare Pr.; metaf.: concharum testae rugatae Plin. grbaste, vraskave, nagubane, polne gub.

2. intr. (na)gubati se, (z)gubati se, (na)gubančiti se, (na)grbančiti se: vide, palliolum ut rugat Pl.

rundfragen anketirati, narediti anketo

rutilō -āre -āvī -ātum (rutilus)

1. intr. rdečkasto ali kot zlato se svetiti, rdečkasto ali kot zlato blesteti (se bleščati, lesketati se): iamque Auroram rutilare procul video Acc. fr. ap. Varr., arma rutilare vident V.; pt. pr. rutilāns -antis rdečkasto se blesteč (se bleščeč), kot zlato (zláto) se lesketajoč: arma T., color Plin., arva rutilantia sanguineo gyro Stat., rutilantior Ven.

2. trans. narediti (delati) rdečkasto, rdečkasto (po)barvati, (po)rdečiti: comae rutilatae L., rutilare capillos Plin., Suet., T., capillos cinere Val. Max., vellera Val. Fl.

saboter [sabɔte] verbe transitif sabotirati, namerno ovirati, motiti delo ali normalno poslovanje; na hitro in slabo narediti; opremiti s coklo

saboter un avion poškodovati, uničiti letalo
saboter un travail šušmarsko opraviti, zmašiti neko delo
l'orchestre a saboté ce morceau orkester je slabo igral to glasbeno delo

sacrō -āre -āvī -ātum (sacer)

1. (božanstvu) posvetiti (posvečati, posvečevati): CU., PLIN., SUET. idr., auri, argenti, eboris sacrandi modus esto CI., duabus aris ibi Iovi et Soli sacratis L., aras V., laurum Phoebo V., dis Italis votum immortale V., tibi, Phoebe, sacravit remigium alarum V., vidi ... sanguine foedantem, quos ipse sacraverat, ignīs V. ogenj, ki ga je bil sam zanetil bogovom na čast, vigilemque sacraverat ignem V. je bil ustanovil, lectos sacrabo viros V. bom posvetil za svečenike, quam (sc. agri partem) mihi prisci sacravere senes O.

2. sploh komu posvetiti (posvečevati), podariti (podarjati), darovati, pokloniti (poklanjati), da(ja)ti, nakloniti (naklanjati), nameniti (namenjati), določiti (določati), odrediti (odrejati): quod patriae vocis studiis nobisque sacrasti CI., opus tibi (sc. Augusto) sacratum O., hunc illi ... honorem Iuppiter erepta pro virginitate sacravit V.

3. occ.
a) posvetiti (posvečati, posvečevati) = narediti (delati) kaj sveto (neoskrunljivo, neprekršljivo): foedus, quod in Capitolio quod Olympiae quod in arce Athenis sacratum fuisset L., lex sacrata, leges sacratae CI., L., FEST. zakoni, katerih prelomitev (prekršitev) je kazensko prepovedana ali pa povezana s prekletstvom bogov, parentum condicionem sacravimus, quia expediebat liberos tolli SEN. PH., hoc nemus aeterno cinerum sacravit honore (= exstructo sepulcro) Faenius MART.; od tod tudi kako božanstvo posvetiti = kot svetega (sveto) (po)častiti: haud frustra te patrem deûm hominumque hac sede sacravimus L. sacrata Vesta O.
b) koga komu posvetiti (posvečati, posvečevati), izročiti (izročati) v pogubitev, prekleti (preklinjati) koga: ut, qui iuniorum non convenisset ad imperatorum edictum ... caput Iovi sacraretur L., de provocatione ... sacrandoque cum bonis capite eius, qui ... L., iniecere manum Parcae telisque (dat.) sacrarunt euandri (sc. Halaesum) V.

4. metaf. koga (kaj) narediti (delati) nesmrtnega (nesmrtno), ovekovečiti (ovekovečevati, ovekovečati): vivit eloquentia eius (sc. Catonis) sacrata scriptis L., avum ... sacrarunt aliquā carmina parte tuum O., hunc Lesbio sacrare plectro H., quod Libitina sacravit H. kar je Libitina ovekovečila = kar je umrlo (mrtvo). – Od tod adj. pt. pf. sacrātus 3 posvečen, svet: caput, lucus, sedes, templum V., sacrata iura Graiorum V. ali parentum O., dare sacratis oscula liminibus TIB., sacrati milites L. ki so posvečeni (= zavezani) bojevati se na smrt, sacrati homines MACR., AUG. ki so se posvetili bogovom, sveti, numen nullum sacratius SIL., Caesaris alma dies et luce sacratior MART., beneficiorum sacratissimum ius SEN. PH., divi Augusti sacratissima memoria VAL. MAX., numen gentibus illis sacratissimum PLIN., sacratissimi pontifices SID., sacratissima urbs (= Roma) AMM.; occ. pobožanstven: dux O. cesar (Avgust); sacratissimus kot pridevek cesarjev: G. (DIG.) idr. pozni pisci. – Adv. sacrātē

1. sveto, pobožno: sacrate vivere AUG.

2. skrivnostno, skrivno, tajno, tajnostno, mistično, misteriozno: sacrate accipiendus sit numerus AUG.

sagrijèšiti sàgriješīm (ijek.), sagréšiti sàgrēšīm (ek.) zagrešiti, pregrešiti se, narediti greh: ako je jezik sagriješio, nije srce

samodáviti se -mòdāvīm se ubiti se, narediti samomor: kad ču da se Ruža samodavila, pođe samtreći lađom

sbadigliare

A) v. intr. (pres. sbadiglio) zehati

B) v. tr. pren. knjižno narediti kaj zdolgočaseno, brez vsakega zanimanja

sbagliare

A) v. tr. (pres. sbaglio)

1. motiti se, zgrešiti:
sbagliare il colpo zgrešiti strel
sbagliare i conti zmotiti se pri računu
sbagliare mestiere zgrešiti poklic
sbagliare un selvatico lovstvo žarg. zgrešiti strel

2. narediti napako, zamenjati:
sbagliare indirizzo, numero zmotiti se v naslovu, zavrteti napačno telefonsko številko

B) v. intr. zmotiti se; zamenjati; narediti napako, zagrešiti kaznivo dejanje:
il cuore non sbaglia mai srce se nikoli ne moti
se ha sbagliato, è giusto che paghi če je naredil napako, je prav, da za to plača

C) ➞ sbagliarsi v. rifl. (pres. mi sbaglio) motiti se:
se non sbaglio če se ne motim

scab [skæb]

1. samostalnik
medicina krasta; srab, garje, grinte
veterina ovčje garje
sleng ničvrednež, lump, podlež, lopov
sleng stavkokaz; nesindikalist; oseba, ki dela pod tarifno mezdo
tehnično napaka v ulitku

scab work sleng delo na črno; delo pod tarifo

2. neprehodni glagol
delati, narediti krasto (na rani)

to scab it sleng delati kot stavkokaz; delaki pod tarifno mezdo

scaponire v. tr. (pres. scaponisco) toskansko

1. pregovoriti, prepričati (trmoglavca)

2. ekst. ukrotiti; narediti koga poslušnega, ubogljivega

scar¹ [ska:]

1. samostalnik
brazgotina
figurativno stara rana; žig (sramote), sramota, madež

a scar upon his reputation madež na njegovem ugledu

2. prehodni glagol
pustiti, narediti brazgotino; opraskati, oprasniti
figurativno iznakaziti, izmaličiti
neprehodni glagol
(za)brazgotiniti se, (za)celiti se, zarasti se

to scar over zaceliti se, zarasti se
to scar up prehodni glagol pustiti zaceliti ali zabrazgotiniti
scarred brazgotinast

scheiteln das Haar: narediti prečko

schlämmen očistiti blata/mulja; Agronomie und Gartenbau Pflanzen: obilno zaliti; Baukunst, Architektur narediti obrizg

schröpfen skubsti, oskubsti (tudi figurativ); Medizin staviti ventuze; narediti vensko punkcijo; Agronomie und Gartenbau parati skorjo; figurativ obrati (koga)