Franja

favorire v. tr. (pres. favorisco)

1. podpirati, biti naklonjen:
favorire le arti e le scienze podpirati umetnost in znanost

2. pospeševati, vzpodbujati:
favorire l'industria pospeševati industrijo

3. izvoliti:
vuole favorire smem ponuditi?
favorisca! naprej!, izvolite!
favorisca alla cassa prosim, stopite k blagajni

Februārius (februarius, na napisih včasih febrarius) 3 (februus, februo)

1. (sc. mensis) februar = „mesec očiščevanja“; 15. februarja so namreč Rimljani praznovali praznik očiščevanja (februa). V času republike do decemvirov (450 pr. Kr.) je bil zadnji mesec rimskega leta, od tedaj naprej drugi: duodecimus enim mensis fuit Februarius Varr. posterior, ut idem dicunt scriptores, ab diis inferis Februarius appellatus Varr., ego magis arbitror Februarium a die februato, quod tum februatur populus, id est lupercis nudis lustratur antiquum oppidum Palatinum gregibus humanis cinctum Varr., qui tametsi mensem Februarium et consulum designatorum nomen exspectant Ci., sed mensem credo extremum anni, ut veteres Februarium, sic hic Decembrem sequebatur Ci., nisi Februario mense aspirabit in curiam? Ci., Ianuario, Februario provinciam non habebit: … Ci. neque mense Februario toto nisi perfectis aut reiectis legationibus Ci. ep., Quirinalia mense Februario dies, quo Quirini fiunt sacra P. F.

2. februarski, februarjev: Nonae (5. februar), Kalendae, Idus (13. februar) Varr., Plin., Ci.

fecha ženski spol datum; dan

fecha del sello postal, fecha del matasellos datum poštnega pečata
a fecha fija na določeni dan
a esta fecha tedaj, takrat
a corta fecha s kratko zapadno (plačilno) dobo
a partir de esta fecha od današnjega datuma naprej
hasta la fecha doslej, do danes
adelantar la fecha antidatirati
hace ya fecha dolgo časa je že tega
pasada esta fecha po tem terminu
poner la fecha datirati
eso es de larga fecha dolgo časa je že od takrat
esta carta ha tardado tres fechas to pismo je prispelo šele tretji dan

fingerlang dolg kot prst; alle fingerlang kar naprej

first² [fə:st] prislov
prvič; najprej, predvsem; prej

first of all predvsem
first and foremost na prvem mestu
first and last brez izjeme
first or last prej ali kasneje
ameriško first off v začetku
first come first served kdor prej pride, prej melje
head first z glavo naprej

foncer [fɔ̃se] verbe transitif vstaviti dno (sodu, kadi); navpično kopati; potemniti; verbe intransitif planiti, navaliti, pognati se (sur na); familier zelo hitro iti; postati temnejši

foncer un puits izkopati vodnjak
foncer un pieu zabiti kol
foncer une couleur, ses cheveux potemniti barvo, svoje lase
foncer sur l'ennemi navaliti na sovražnika
il fonce à cent à l'heure vozi, divja 100 km na uro
foncer dans le brouillard iti drzno naprej, ne brigajoč se za ovire in težave

foremost² [fɔ́:moust] prislov
predvsem, najprej

head foremost z glavo naprej
first and foremost na prvem mestu, predvsem

Fortgang, der, odhod; (Fortschreiten) napredovanje, napredek; seinen Fortgang machen napredovati, nadaljevati se; seinen Fortgang nehmen teči naprej

fortgehen^* oditi, odhajati; (weitergehen) nadaljevati se; so kann es nicht fortgehen tako ne more iti naprej

Fortschritt, der, (-s, -e) napredek, (Fortschreiten) napredovanje; Fortschritte, pl , koraki naprej; Fortschritte machen napredovati; große Fortschritte machen zelo/hitro napredovati

forum -ī, n (gl. foris -is)

1. podolgovat četverokoten javen prostor.
a) preddvor: lex XII tabularum forum, id est vestibulum sepulcri, usu capi vetat Ci. predgrobje.
b) tisti del stiskalnice, kamor so polagali grozdje, oljke (maslinke) idr., kar so hoteli mastiti: Varr., Col.

2. sejmišče, tržišče, trg: Ter., Ph. idr. f. Syracusanum Ci., in qua (Achradina) forum maximum est Ci., statua … Praeneste in foro statuta L., f. cuppedinis Ap. trg za slaščice, sadni trg v (tesalski Hipati); meton.: omne forum quem spectat H. ljudstvo na trgu. V Rimu je bilo več trgov, poseb.
a) forum bo(v)arium „živinski trg“ med vélikim cirkusom in Tibero, imenovan po bikovem kipu, ki je tam stal: Varr., Ci., L., O., Plin., T.
b) for. olitorium „zelenjavni“ trg na zahodni rebri Kapitola: Varr., L., T.
c) for. piscarium: Pl. ali for. piscatorium Varr., L., Col. „ribji trg“ na jugu od Subure, na severu meječ s komicijem.
č) for. cuppedinis „trg za slaščice“, „sadni trg“ med sveto cesto in mesnim trgom (macellum): Varr.
d) forum Romanum, tudi for. magnum ali vetus „rimski (véliki, stari) trg“, pogosto samo forum, podolgovat četverokotnik na vzhodni strani Kapitola in severni strani Palatina (zdaj Campo Vaccino „Kravji trg“). Bil je središče prometa ter se je delil v dva dela: zahodni je bil forum v ožjem smislu, vzhodni pa komicij (comitium), na katerem so potekala narodna in ljudska zborovanja; na meji obeh je stal stari govorniški oder (rostra vetera). Trg je bil obdan z javnimi poslopji in prodajalnicami, zlasti menjalnicami. Pl., Ci., H., L., T., Plin., Macr. idr.
e) cesarji so zgradili posebna „fora“ za sodišča. Tako je bil ob severozahodnem koncu „rim. trga“ for. Iulium (ali Caesaris) „Julijev (Cezarjev) trg“: Plin., Suet.; poleg tega for. Augusti „Avgustov trg“ s svetiščem Marsa maščevalca in krasnim Apolonovim slonokoščenim kipom: O., Plin., Iuv. (ki imenuje ta trg le „forum“); na zahodu od obeh velikanski forum Traiani „Trajanov trg“: Eutr.; na vzhodu od Julijevega trga for. Nervae „Nervov trg“: Suet.; njega se je držal for. Pacis „trg boginje miru“, ki ga je zgradil Vespazijan.

3. occ. trg kot kraj
a) za javno življenje: caruit foro Pompeius Ci., de foro decedere N. umakniti se iz javnega življenja, odreči se javnim, tj. državn(išk)im poslom, prost biti državn(išk)ih poslov, in foro esse N. udeleževati se javnega življenja, verba de foro adripere Ci. „s ceste“.
b) za trgovino: foro uti Ter. izrabiti priložnost za dobiček, malim … amicos furno mersos quam foro Pl., annos iam XXX in foro versaris Ci. (trguješ, opravljaš denarne posle), sublata erat de foro fides Ci. ni bilo več upanja (kredita) v Rimu, ratio pecuniarum, quae in foro versatur Ci. ki je na denarnem trgu običajen, cedere foro Sen. ph., Iuv. na boben priti, foro mersus Sen. ph. na boben je prišel, (denarno) propadel.
c) za sodne zadeve, za sodne razprave, za sodstvo: in foro esse N. ukvarjati se s sodnimi in državnimi stvarmi, forum non adtingere Ci. ne nastopiti kot sodni govornik, qui in foro iudiciisque ita verser Ci., forum agere Ci. sodni dan imeti, sodno razpravo vršiti (zunaj Rima), quod in iudiciis ac foro datur Q., fori tabes T. kuga pri sodstvu, pred sodiščem pojavljajoče se nizke strasti; metaf. preg.: res vertitur in meo foro Pl., in alieno foro litigare Mart. ne vedeti ne naprej ne nazaj (kakor tisti, ki se pravda pred tujim sodiščem, kjer sodnika ne pozna); meton.: cedat forum castris Ci. pravna opravila.

4. meton. trg, tržišče, trgovinsko mesto: cui fora multa restarent Ci. circum omnia provinciae fora rapiebat Ci., Vaga, forum rerum venalium totius regni maxime celebratum S.; occ. ime mnogih trgov in mest (81), poseb.
a) Forum Aliēnī Alienov trg v Galiji onstran Pada (v današnji Benečiji): T.
b) Forum Appii Apijev trg, mestece v Laciju ob Apijevi cesti jugovzhodno od Rima; zgradil ga je cenzor Apij Klavdij Slepi l. 312: Ci. ep., H., Plin., Vulg.
c) Forum Aurēlium Avrelijev trg ob Avrelijevi cesti v Etruriji (zdaj Monte Alto); naselil ga je Gaj Avrelij Kota (Cotta), konz. l. 252 in 248: Ci. ep.
č) Forum Cornēliānum: Ci. ep. ali Forum Cornēlī: Plin., Mart. Kornelijev trg (zdaj Imola) med Bononijo in Favencijo; ustanovil ga je diktator Lucij Kornelij Sula. Od tod adj. Forocornēliēnsis -e, forokornelijski: Plin.
d) Forum Iūlī: Plancus ap. Ci. ep., Plin. ali Forum Iūlium: T. Julijev trg v Narbonski Galiji, naseljen po Juliju Cezarju (zdaj Fréjus); isti trg imenovan tudi oppidum Foroiūliēnse ali colonia Foroiūliēnsis Forojulijsko mesto, Forojulijska naselbina: T.; nje prebivalci Foroiūliēnsēs -ium, m Forojulijani: T.
e) Forum Gallorum Galski trg v Galiji tostran Pada (zdaj Castel Franco): Galba ap. Ci. ep.
f) Forum Vocōniī Vokonijevo (mesto) v Narbonski Galiji: Plancus et Lepidus ap. Ci. ep., Plin.

frente moški spol čelo utrdbe; fronta; pročelje, fasada

a(l) frente nasproti
¡de frente! (voj) naprej marš!
estar al frente (de) biti na čelu

frīgeō -ēre (—) (—) (prim. gr. ῥῖγος zmrzal, ῥιγέω in ῥιγόω zmrzujem, lat. frīgus, frīgidus)

1. mrzel, hladen, otrpel biti: Cels., Petr. idr., si non totus friget Ter., frigente sanguine Cu., pedes manusque non frigent Pers.; occ. = mrtev biti: corpusque lavant frigentis et unguunt V.

2. klas. le metaf.
a) onemogel, slaboten, medel, brez ognja biti, pešati: in re frigidissima cales, in ferventissima friges Corn., frigent … in corpore vires V., stupere atque frigere Q., frigens animis turba Sil.; preg.: sine Cerere et Libero friget Venus Ter. in po njem Ci.
b) zasta(ja)ti: ubi friget (sc. sermo) Ter., cum omnia consilia frigerent Ci. ko niso vedeli ne naprej ne nazaj, frigere ac torpere senis consilia L. da so ob ogenj in živost, iudicia frigent S. so brez posla.
c) hladno sprejet biti, neupoštevan ostati, v nemilosti biti, v zameri si biti s kom: nimirum hic homines frigent Ter., friget patronus Antonius Ci., plane iam frigeo Ci. ep., quare tibicen Antigenidas dixerit discipulo sane frigenti ad populum: „mihi cane et Musis!“ Ci.

frisch svež; Adverb na novo, pravkar, sveže; frisch beziehen Betten: preobleči; frisch zu! naprej!, kar naprej!; jemanden auf frischer Tat ertappen zalotiti/zasačiti (pri dejanju); frisch von der Leber weg naravnost, odkrito; frisch gewagt ist halb gewonnen kdor riskira, profitira

fro [frou] prislov

to and fro sem ter tja; gor in dol; naprej in nazaj

fur [für] masculin

au fur et à mesure v istem času, sproti, v istem sorazmerju; v isti meri, ustrezno
tout ce qu'il apprend, il l'oublie au fur et à mesure vse, česar se nauči, sproti pozabi
la lumière devenait de plus en plus vive au fur et à mesure qu'il avançait dans le couloir svetloba je postajala tem močnejša, čim bolj je stopal naprej po hodniku
dépenser son argent au fur et à mesure de ses besoins potrošiti svoj denar ustrezno svojim potrebam, sproti s svojimi potrebami

furzlang: alle furzlang kar naprej, nenehno

galoche [-lɔš] féminin čevelj z lesenim podplatom, cokla

menton masculin en galoche (familier) močna, koničasta in naprej potisnjena brada

gamme [gam] féminin glasbena lestvica, skala; technique obseg, območje, področje, vrsta

gamme complète kromatična tonska lestvica
gamme des couleurs barvna lestvica
gamme diatonique, majeure, mineure diatonična, durova, molova lestvica
gamme d'ondes valovno območje
gamme de prix lestvica cen
toute la gamme v vsaki velikosti, vsi skupaj
changer de gamme (familier) ubrati druge strune
être au bout de sa gamme (familier) ne več naprej vedeti
passer la gamme de quelqu'un (familier) komu preko njegovega obzorja iti

gehen (ging, gegangen)

1. iti, (öfter, lange) hoditi; odhajati; auf Reisen gehen iti na potovanje; auf Urlaub gehen iti na dopust; ins Kloster gehen iti v samostan; unter Menschen gehen iti med ljudi; von Hand zu Hand gehen iti iz rok v roke; zu weit gehen iti predaleč; seines Weges gehen iti svojo pot; (sterben) er ist von uns gegangen šel je od nas, zapustil nas je

2. in Kleidung: nositi (obleko, črnino itd.), hoditi v

3. See: valovati; Tür: odpreti/zapreti se; Maschinen: delovati; Teig: vzhajati; Verkehrsmittel: voziti, peljati; Straße: voditi, iti; priti: auf ein Kilo gehen 20 Stück na 1 kg pride 20 kosov

4. einfach/leicht/schwer: biti (enostaven, lahek, težak)

5. in die Brüche/in Stücke gehen razbiti se; in Erfüllung gehen izpolniti se; in Teile gehen deliti se; zu Ende gehen končati se, mit jemandem iti h koncu z

6. gehen lassen die Dinge: pustiti stvari, naj gredo svojo pot; einen gehen lassen prdniti; mit sich gehen lassen ukrasti

7. gegangen werden biti prisiljen k odhodu/odstopu gehen auf : es geht auf Mittag kmalu bo poldne, einen Menschen: leteti na, biti namenjen (komu), Tür, Fenster: gledati na; aus und ein gehen bei biti stalen gost; gehen bis an etwas segati do; in sich gehen iti vase; gehen mit : jemandem hoditi z, mit der Zeit: iti s časom; iti s časom naprej; gehen nach etwas ravnati se po; nach jemandem : wenn es nach mir ginge če bi bilo po mojem; gehen über die Kräfte/das Erträgliche: presegati, iti preko; vor sich gehen dogajati se, goditi se; es geht (als Antwort) gre!, (bei Fragen nach der Qualität) nekaj srednjega; so gut es geht kolikor/dokler se da, če le gre; es geht um alles gre za vse, vse je na kocki; Geh zum Teufel! Pojdi k hudiču! Hudič naj te pobere!