Franja

fond [fɔ̃] masculin dno; globina; ozadje; bistvo, glavna stvar, jedro, vsebina, dejansko stanje; usedlina, ostanek; sport vztrajnost, žilavost

à fond temeljito, popolnoma
au fond v bistvu
à fond de train z vso hitrostjo, brez izgubljanja časa
de fond en comble od vrha do tal, popolnoma
articte masculin de fond uvodni članek
audience féminin au fond (juridique) glavna razprava
(familier) fond de tiroir zadnji viri, zadnja sredstva, ki jih imamo
il est coléreux, mais il a bon fond on je koleričen, a v bistvu je dober
course féminin de fond (sport) tek na progah nad 3000 m, pri plavanju proga 400 m ali 1500 m
à fond de cale (marine) v podladju, figuré brez denarja
lame féminin de fond mogočen val, ki se nenadoma dvigne z morskega dna
mineur masculin de fond rudar, ki dela najgloblje v rudniku
avoir du fond biti vztrajen, imeti solidno znanje
aller au fond des choses iti čemu do dna
émouvoir quelqu'un jusqu'au fond de l'âme koga v dno duše, globoko ganiti
envoyer un navire par le fond potopiti ladjo
faire fond sur quelqu'un, quelque chose računati s kom, s čim; zanesti se na koga, na kaj, popolnoma zaupati komu, čemu
regarder quelqu'un au fond des yeux komu pogledati naravnost, globoko v oči
couter à fond potopiti (se)
remercier quelqu'un du fond du cœur iz srca, iskreno se komu zahvaliti
respirer à fond globoko vdihniti
toucher au fond d'un problème dotakniti se jedra problema
traiter à fond temeljito obravnavati
user ses fonds de culottes sur les bancs de la classe (s)trgati hlače na šolskih klopeh

forty² [fɔ́:ti] samostalnik
štirideseta leta (starosti)

she is in her forties stara je nad štirideset let (vendar pod petdeset)
the roaring forties viharni pas na Atlantiku (39-40° sev. širine)

frais² [frɛ] masculin pluriel stroški, izdatki; pristojbine

à frais communs na skupne stroške
à grands frais z velikimi stroški
à peu de frais z majhnimi stroški, poceni
à nos frais na naše stroške
aux frais de mon père na stroške mojega očeta
aux frais de la princesse (populaire), de l'Etat na državne stroške
y compris les frais skupaj z vsemi stroški
exempt de frais, sans frais brez stroškov
frais d'achat, d'acquisition nabavni stroški
frais accessoires, divers postranski, razni stroški
frais d'administration upravni stroški
frais de chauffage, d'éclairage, de construction, de déménagement stroški za kurjavo, razsvetljavo, za gradnjo, za selitev
frais de déplacement potni stroški
frais d'entretien vzdrževalni stroški
frais d'expédition odpravni stroški (za pošiljatev)
frais d'exploitation, d'opération obratovalni stroški
frais de fabrication, de publicité stroškt za izdelavo, za reklamo
frais d'impression tiskarski stroški
frais de remboursement pristojbine za povzetje
frais de subsistance življenjski stroški
frais de transport prevoznina
frais de voyage potni stroški
compte masculin de frais (ob)račun stroškov, stroškovnik
faux frais stranski, nepredvideni stroški
menus frais mali izdatki
réduction féminin des frais zmanjšanje stroškov
total masculin des frais encourus skupni stroški
tous frais faits po odbitku vseh stroškov
condamner quelqu'un aux frais (juridique) obsoditi koga na poravnavo stroškov
entraîner des frais povzročati stroške, biti povezan s stroški
en être pour ses frais ničesar ne dobiti za stroške, ki smo jih imeli
faire, supporter les frais de quelque chose plačati, poravnati stroške za kaj
faire les frais de la conversation voditi pogovor, biti glavni besednik
faire ses frais priti na svoj račun (tudi figuré)
faire, occasionner des frais povzročiti stroške
faire face aux frais plačati, poravnati stroške
intervenir dans les frais prevzeti del stroškov
se mettre en frais pour quelqu'un stroške si delati, si nakopati za koga; zelo se truditi
se mettre en frais d'amabilités biti nad vse ljubezniv
rembourser les frais povrniti stroške

fremō -ere -uī (-itum) (prim. gr. μορμύρω hrumim, lat. murmurare, murmur, sl. mrmrati; prim. še gr. βρέμω bučim, βρόμος šum, βροντή [iz *βρομτή] grom) —

I. intr.

1. votlo (zamolklo) doneti, bobneti, bučati, hrumeti, šumeti, vršeti: ventus ubi … speluncas inter magnas fremit Lucr., fremunt ripae V., viae laetitiā ludisque plausuque fremunt V., omnes magno circum ore fremebant V. so na glas tarnali, festisque fremunt ululatibus agri O., fremit tota domus O. Lydia tota fremit O., po vsej Lidiji se razlega glas, fremunt inmani turbine venti O. piskajo, tulijo, rumor fremit in theatro Ph. zamolkel glas (= govorica) gre po gledališču, fremens Propontis ali tumidā fremit Hister aquā Val. Fl., montes undaeque fremunt Stat.

2. prhati, hrzati, rezgetati, sopsti, pihati (od jeze): fremit equus V., O., fremens equus H., stimulos frementi adiciunt O.

3. rjuti, tuliti: leonum est fremere vel rugire S. fr., canum … mollia ricta fremunt Lucr., leo fremit ore cruento V., lupus fremit V., O., fremunt tigres Val. Fl., leo in viros potius quam in feminas fremit Plin. zarjove rajši na moške … ; pesn. o abstr.: in Ausonia arena terror fremit Mart. (terror = homines terrens leo).

4. mrmrati, godrnjati ob čem (zoper kaj, nad čim): cuncti simul ore fremebant Dardanidae V. so glasno pritrjevali, laetitiā fremunt V. zamrmrajo od veselja, cuncti fremebant caelicolae adsensu vario V., superi vario sermone fremebant O. so marsikaj mrmrali, so glasno tožili, illa (Fama) fremens habitat sub nubibus imis Val. Fl., non tulit instantem animisque frementem V. od togote z zobmi škripajočega, fremant omnes licet, dicam, quod sentio Ci., fremebat tota provincia Ci., adversus iniuriam decreti fr. L., Volscos Aequosque fremere ob communitam Verruginem L., patres … pro amissis honoribus fremere L. —

II. trans. na kaj mrmrati, nad čim godrnjati, kaj mrmraje (godrnjaje, nejevoljno), izjavljati, zaradi česa se vznevoljiti; s pronominalnim obj.: uno omnes eadem ore fremebant V. vsi so enako godrnjali, hoc frementes Galli H., haec fremunt plebes L., quae ipsi inter se fremere occulti soliti erant L.; (redko) z nominalnim obj.: hymenaeum fremunt aequales Pac. fr.; z ACI: Arrius consulatum sibi ereptum fremit Ci. ep., falsas esse et a scriba vitiatas (litteras) fremebant L., militibus urbem se oppugnaturos frementibus L. ko so vojaki mrmraje izjavljali, adesse legiones gaudio alacres fremunt L. vzradoščeni živahno govore, epistulae … frementes fibulas tribunicias ex auro geri Plin., miles non virtute se, sed proditione victum fremebat T., palam in agmine fremebant, non se ultra famem, insidias legatorum toleraturos T.; occ. (redko) z nominalnim obj.: godrnjaje, hrupno, srdito zahtevati kaj, dehteti po čem, siliti na kaj: bellum Acc. fr., arma amens fremit V., fremit arma iuventus V.; z ACI: Pedum … omni vi expugnandum ac delendum senatus fremit L.; s finalnim stavkom: fremente … milite, ne suetam requiem … opperiretur T.

frendō -ere (—), predklas. fresum (prim. gr. χόνδρος [porazličeno (disimilirano) iz χρονδ-ρος] zrnce, drobtinica, κέγχρος proso, rž (pravzaprav „razmeto“), lat. furfur in najbrž tudi frenum) —

I.

1. z zobmi škripati, škrtati; z abl. dentibus in brez njega: illum male formidabam: ita frendebat dentibus Pl.; večinoma v pt. pr.: Nemaeus leo frendens Ci. poet., graviter frendens sic fatis ora resolvit V., frendens … dicitur legatorum verba audisse L., frendens irā O., Val. Fl., frendens aper O., comitis frendens casu (o … ) Sil.; pesn.: dolor frendens Sen. tr. = huda; z acc.: audes dentes (z zobmi) frendere Pl. ap. Non.; acc. n. pl. pesn. nam. adv.: irrita frendit Stat. zaman, frendentes immania Amm. grozno.

2. škrtati (o naravnem glasu nekaterih živali): frende et fritinni suaviter Poeta ap. Varr. (o lastovki), aprorum (est) frendere Suet. fr. —

II. trans.

1. z zobmi (s)treti, metaf. sploh (s)treti, (raz)drobiti, (z)mleti, zmeti: saxo fruges frendas Acc. ap. Non., fabam fr. Varr., faba fresa Cels., Col. bobova moka, fresa cicera Col.

2. z zobmi škripaje obžalovati kaj, z nevoljo obžalovati kaj, z nevoljo tožiti nad čim, jeziti se, da … , fr. noctes Pac. ap. Non.; z ACI: frendente Alexandro eripi sibi victoriam Cu. — Soobl. frendeō -ēre -uī (—): Pac. fr., Aug., Vulg., Ven.

frūctus -ūs, m (fruī)

1. uživanje, užitek, poraba: meus fructus est prior Pl., usus fructusque Ci., usus eius fundi et fructus Ci., star. (asindet.) usus fructus omnium bonorum Ci., usus fructus an fructus legetur (se zapusti), nihil interest, nam fructui et usus inest Ulp. (Dig.); pren. užitek: ad animi mei fructum Ci., oculis fructum capere ex eius casu N. naslajati se nad, oči pasti na …

2. meton. (konkr.) pridelek, donos, dobiček: Massici montis quattuor fructus ebibere in una hora Pl., ruri si recte habitaveris, … fructi (gl. opombo spodaj) plus capies Ca., fr. fundi Varr., praediorum Ci. ep., saepe totius anni fructus uno rumore periculi amittitur Ci., fructūs oratorum omni lacerabantur iniuriā Ci., fructus pecuniae Ci., C. obresti, prihodki, oves ēdunt fructūs Ci., fr. metallorum L.; occ.
a) plod, sad, poseb. poljski pridelek, žito, letina: ut esset locus comportandis condendisque fructibus Ci., consequitur vilitas in vendendis fructibus Ci., agri Campani fructibus Ci., agri Campani fructibus exercitum alere Ci., fructus omnis Cereris Ci. vsa žita, fructūs serere, demetere, percipere Ci., fructum parantes coloni O. ki sejejo, ki obdelujejo polje.
b) (drevesno) sadje: fruges reliquique fructus Ci., agricolae fructus feros mollite colendo V., rami fructus tulere V., fr. arborum Q., protinus fructum ramis pluribus feret Q., graves fructu vites Q.
c) telesni sad, plod: fructum ferre Varr.

3. metaf. sad = dobiček, plačilo, uspeh, korist, užitek, prid: fructum ferre alicui Ci., fr. divitiarum, voluptatum omnium, verae virtutis Ci., omnem fructum vitae superioris perdere Ci., mihi quidem ipsi quid est quod iam ad vitae fructum possit adquiri? Ci., honestissimo ordini cum splendore fructus quoque iucunditatis est restitutus Ci., laudis fructum praesenti impertire Ci. zasluženo (po)hvalo, non praecerpo fructum officii tui Ci., ex aliqua re fructum capere ali percipere Ci. ali fructūs decerpere ex aliqua re H. korist imeti od česa, okoristiti se s čim, fructūs alicuius rei capere ali fructum ferre alicuius rei Ci. imeti dobiček, praedae fructum sentire ex eo bello L., hosne mihi fructus refers? O. tako mi plačuješ (vračaš)? fr. studiorum Q., in fructu (in fructibus) habere Ci. za koristno imeti, in fructu esse Plin. koristno biti; v dat. finalis poleg dat. personae: fructui esse alicui Ci. v prid biti komu, (koristiti) mu, magno fructui esse alicui L.

Opomba: Star. gen. sg. frūctī: Ca., Ter., Aus. ali fructuis: Varr., Gell.

frūmentārius 3 (frūmentum)

1. žiten, iz žita, za žito: Ap., Front., ager, campus Varr., loca C., fr. provinciae C. ali fr. praesidia rei publ. ki dajejo žito, žitorodne, žitnice, utilitas Siciliae consistit in re frumentaria Ci. temelji na pridelovanju žita, per quaestores rem frumentariam administrare Ci. dobavljanje žita, zalaganje z žitom, ad M. Scaurum rem frumentariam translatam esse Ci. nadzorstvo nad uvozom žita, fr. quaestus Ci. žitna trgovina, iste praedo fr. Ci. žitni tat, lex fr. Ci. causa fr. Ci. pravda zaradi žita, largitio Ci. žitne podaritve, lex Ci. navis C. (ladja) žitarica (= za oskrbo z žitom), negotiator Plin. žitar, trgovec z žitom, mensores Dig.

2. subst.
a) frūmentārius -iī, m α) žitni prekupčevalec, trgovec z žitom, žitar: Ci., L.; za časa cesarjev so bili frumentarii tudi tajni ogleduhi: Aur. β) kot voj. t. t. v pl. preskrbovalci živeža, živežni oddelki (v vojski): Caninius … in frumentarios … impetum fecit Hirt.
b) frūmentāria -ae, f (sc. actio) obravnava zaradi žita: Ci., Prisc., Prob.

führen

1. voditi (auch Unternehmen usw.), Weg, an der Hand: peljati, ein Fahrzeug: voziti, peljati, ein Flugzeug: pilotirati, in Verzweiflung: gnati

2. (zuführen) dovajati, zum Mund usw.: nositi (v usta itd.)

3. einen Artikel, Waren: imeti na zalogi

4. bei sich/mit sich führen Dokumente: imeti pri sebi

5. sich führen vesti se, obnašati se, držati se

6. führen zu povzročiti/povzročati (kaj)

7. einen Namen, ein Wappen: nositi, uporabljati

8. Aufsicht führen nadzorovati (kaj), imeti nadzor (nad); den Beweis führen dokazovati; Klage führen pritoževati se (nad), tožiti; Krieg führen vojskovati se; ein Leben führen živeti življenje; Regie führen režirati; Sprache führen govoriti; hinters Licht führen zavesti, zavajati; zu Ende führen dokončati

fulgor -ōris, m (fulgēre)

1. svetlikanje bliska, blisk, bliskavica: Q., fulgorem … cernimus ante quam tonitrum accipimus Lucr., ab aethere alto fulgor cum sonitu venit V., ille notam fulgore dedit tonitruque secundo O.; v pl.: fulgores et tonitrua Ci.,

2. metaf.
a) blesk, bleščanje, bleščoba, lesket, sijaj: Q., Min., Vop., Amm., candelabri Ci., f. ab auro Lucr., armorum H., purpurae, vestis, oculorum O., lucis Cu., solis T.; pesn.: squamam incendebat fulgor V. luske so se ognjeno svetlikale, fulgor recessit (flori) V.; v pl.: Arn. cum stupet … acies fulgoribus H. nad sijajno krasoto, omnes fulgores Sen. ph., fulgores armorum T.
b) sijaj = slava, odličnost: Vell., Vop., Amm., nominis et famae O., gloriae Val. Max., tanti nominis, claritatis Cu., honorum T.; brez gen.: urit fulgore suo … H. veleum s svojim sijajem prekaša in budi plamen zavisti, castra visa fulgorem Alexandro portendere Cu.

fulminer [-ne] verbe intransitif silovito se razjeziti, besneti; figuré grmeti proti, eksplodirati

fulminer contre quelqu'un, contre les abus grmeti, razbesneti se proti komu, proti zlorabam
fulminer une excommunication izreči izobčenje nad kom

fuzioniranj|e srednji spol (-a …) die Fusionierung, die Fusion
kontrola nad fuzioniranjem die Fusionskontrolle

Gaetūlī -ōrum, m (Γαιτοῦλοι) Getúli, nomadsko pleme v alžirski Sahari (v severozahodni Afriki): PLIN., AUCT. B. AFR., T., SUET., FL. Gaetuli latrones S.; sg. (kolekt.) Gaetūlus -ī, m Getul(ec): LUCAN. Kot adj. Gaetūlus 3 getulski: MART., SIL., CL. pastor PLIN. civitas AUG.; pesn. = afriški, libijski: Syrtes, leo V., H., murea H., O. mavretanski škrlat. – Od tod

1. subst. Gaetūlia -ae, f (Γαιτουλία) Getúlija, dežela Getulcev: PLIN.

2. adj. Gaetūlicus 3 getulski purpura PLIN., kot vzdevek; Getulski = zmagovalec nad Getulci, premagalec Getulcev, tj. rim. vojskovodja Gnej Kornelij Kos (Cossus) Lentul: T., PLIN. IUN., SUET., FL.

gagner [ganje] verbe transitif (pri)dobiti; zaslužiti (sur pri, z); doseči; dospeti v; dohiteti; podkupiti, zapeljati; nakopati si (bolezen); šp zmagati

se gagner (médecine) biti nalezljiv
gagner son pain, sa vie kruh si služiti
il gagne sa vie, son pain à chanter preživlja se s petjem
gagner un procès dobiti pravdo
gagner au jeu priigrati
gagner tous les cœurs vsa srca osvojiti
gagner quelqu'un de vitesse prehiteti koga
gagner du terrain napredovati
gagner gros dobro zaslužiti
gagner le maquis iti v partizane
gagner le dessus nadvladati, zmagati
gagner un rhume nahod dobiti, prehladiti se
gagner sur son adversaire premagati nasprotnika
gagner les devants preteči
gagner du temps pridobiti na času
gagner le Pérou dospeti, priti v Peru
gagner le large zapluti na široko, odprto morje; figuré pobrisati jo
gagner un prix dobiti nagrado
gagner le port pripluti v pristanišče
gagner le gros lot zadeti glavni dobitek
gagner sur tous les tableaux povsod istočasno zmagati
gagner sur quelqu'un zmagati nad kom
gagner aux points, d'une longueur, d'une poitrine (šp) zmagati po točkah, za dolžino, za prsi
gagner la frontière dospeti do meje
gagner la porte priti do vrat, oditi, izmuzniti se
avoir cause gagnée dobiti igro, zmagati
je vous donne gagné priznam vam, da sem premagan
le sommeil me gagne spanec me zmaguje
la faim me gagne lakota, glad se me loteva
sa tristesse me gagne njegova žalost se tudi mene loteva
le vin gagne à vieillir čim starejše je vino, tem boljše je
il gagne à être connu bolj ga človek pozna, bolj ga ceni
le feu gagne rapidement ogenj se hitro širi
c'est autant de gagné to je vendarle (vsekakor, tudi) nekaj
qu'est-ce que j'y gagne? kaj imam od tega?

galba -ae, f (kelt. izpos., pravzaprav „trebušnik“)

1. črvič, morda jesenov prelec (Bombyx aesculi, LINN.) ali pa njegova ličinka: SUET.

2. trebušnik, debeluh: praepinguis, quem Galli galbam vocant SUET. – Kot nom. propr. Galba -ae, m Galba,
a) vladar Svesijonov, vrhovni poveljnik Belgijcev v vojni zoper Cezarja: C.
b) Cezarjev podpoveljnik: C.
c) priimek Sulpicijevega rodu, poseb. Servius Sulpicius Galba Servij Sulpicij Galba α) zmagovalec nad Luzitancem Viriatom: CI., N. β) rim. cesar, umorjen l. 69 po Kr.: SUET. Po njem Galbiānī -ōrum, m galbovci, Galbovi pristaši: T.

gape¹ [geip] neprehodni glagol
zevati, zijati; strmeti, bolščati, buljiti; zehati; biti široma odprt

to gape at osupniti nad čim
to gape for (ali after) hrepeneti po čem

garbanzo moški spol rastlinstvo čičerka; Mehika mlad strežnik

cuenta garbanzos (fig) skopuh
meter a uno el garbanzo en el cuerpo (Am) komu strah v kosti pognati
tropezar en un garbanzo nad vsako najmanjšo stvarjo se spotikati
ese garbanzo no se ha cocido en su olla (fig) to ni zraslo na njegovem zelniku

gaudeō -ēre, gāvīsus sum (iz *gā uideō, od tod (analogno po glag. video) pt. pf.. gāvīsus; prim. gr. γηϑέω, dor. γᾱϑέω (iz *γαƑεϑέω) = γαίω (iz *γάƑjω, γαƑίω) = γάνυμαι iz indoev. *ga-né-u-mi veselim se, gr. γάνος veselost, γαῦρος vesel, ponosen, lat. gaudium)

1. intr. veseliti se, vesel biti, radovati se, radostiti se v srcu (laetari pa pomeni: veselega se kazati); abs.: si gaudeant PL., gaudeo, gaudebam TER., si est nunc ullus gaudendi locus CI., in communi laetitia ipse gaudebam CI., gaudeat an doleat H., dubie g. O., animo g. PL. ali de pectore g. STAT. v srcu, iz srca, nulla necessitas gaudendi PH., PLIN. IUN., in sinu g. CI., SEN. PH. ali in tacito sinu g. TIB. ali in se g. CAT. na tihem (v srcu) se veseliti; z abl. g. malis TER., gaude isto tuo tam excellenti bono CI., delicto dolere, correctione gaudere CI., g. salute N., novis rebus LUCR., gaudet equo acri V. veseli se ... konja, vesel podi ... konja, g. rure, tabellis H. veseliti se (česa), ljubiti (kaj), gaudent praenomine auriculae H. ušesca se veselijo (česa), rada slišijo (kaj), ljubijo (kaj), scaena gaudens miraculis L., gaudentia bracchia loris PR., g. praedā, laudibus L., ingenio suo L. vdajati se svojemu nagonu, honore, dote, sanguine, undis O., avium visu CU., vindictā PETR., nec his dolendum nec illis gaudendum SEN. PH., g. celeritate, spe Q., carmine, telis VAL. FL., cantu IUV., impetu T., gloriā, nomine PLIN. IUN.; redko (po gr.) z gen.: g. voti AP.; z dat. commodi: tibi gratulor, mihi gaudeo CI. EP. zase, kar se mene tiče; s praep.: g. de Bursā CI. EP., in funere LUCR., in puero PR.; s kavzalnim stavkom: gaudeo, quod te interpellavi CI., quod erat eo nomine, gaudebant CI., gavisus sibi, quod advocatum invenerat SEN. PH., gaudere, quod non violaverit ignem IUV., gaudes, quod polliceor PLIN. IUN., quia vos tranquillos video; gaudeo PL.; s cum: LUC. FR. idr. gaudeo, cum te adspicio PL.; s kondicionalnim stavkom: KOM., H. idr. gaudeo, si quid ab eo abstulisti CI., gaudent, si pascitur inguine venter IUV.; pesn. s predik. pt. (po gr. skladu, npr.: χαίρω ἀκούσας): leo gaudet excutiens iubam V. vesel stresa, gaudet nivali vertice se attolens pater Appenninus V. vesel dviga svoj snežni vrh, gaudet potitus V. veseli se ropa, gaudent scribentes H. s srčnim veseljem pišejo; iz gr. je prevzet tudi inf. gaudere (= salvere) kot pozdrav = pozdravljen!: Celso gaudere et bene rem gerere (gl. gerō) Albinovano, Musa, rogata refer (gr. χαίρειν καὶ εὖ πράττειν) H. Albinovanu Celzu sporoči ... moj pozdrav in mu vošči srečo. – Adj. pt. pr. gaudēns -entis, vesel, radosten: gaudens ferus PH., iuba STAT., gaudentes humeri VAL. FL. mladostne; adv. gaudenter z veseljem: ECCL.

2. trans. veseliti se česa, radovati se česa (nad čim), le z notranjim obj., acc. n. pron., ACI, pesn. in poklas. tudi s samim inf.: hunc scio mea gaudia gavisurum TER., g. gaudium ali dolorem alicuius CAELIUS IN CI. EP., natorum fata STAT., videte, quid se gavisum dicat CI., id sibi (dat. commodi) gaudet LUCR., quod Priamus gaudere posset, hoc fuit V., eum esse natum gaudemus CI., quos sibi oblatos gavisus C., funemque manu contingere gaudent V., motūs doceri gaudet Ionicos H., laudari in bonis gaudent Q., iterare culpam gaudebant T., nostra agmina percursare ripam gaudebant PLIN. IUN. – Dep. soobl. gaudetur in gaudeatur: AUG.

Opomba: Pf. gāvīsī: L. ANDR. AP. PRISC.

gaudibundus (ne gaudebundus) 3 (gaudēre) veselju (radosti) se vdajajoč, veseleč se: CYPR.; z dat. (nad čim): AP.

gaudium -iī, n (gaudēre)

1. veselje (v srcu), notranja radost (ki jo človek čuti, medtem ko je laetitia veselost, ki se kaže na zunaj): prae gaudio ubi sim nescio TER. od veselja, v enakem pomenu tudi samo gaudio: gaudio lacrumare, triumphare CI., gaudio exsultare CI. ali exilire Q. CI., SUET. alicui manant gaudio lacrimae L., tacitum continere gaudium non potuerunt, quin ... L., legatio, quae gaudio fungeretur T. (= cui mandatum erat, ut gaudium testaretur et congratuletur, sc. Vitellio); s subjektnim gen.: vetera populi Rom. gaudia CI.; z objektnim gen. (nad čim, zaradi česa): g. periculosi saltus superati L. veselje nad tem, da je ... premagal (prekoračil) ... gorovje, gaudia spectatae formae O. da je videl ..., gaudia necis O., gaudium consurgendi T., libertatis novae FL.; gaudium konkr. = razodevanje veselja (radosti): plebes gaudium atque laetitiam agitabat S. je kazalo svoje veselje z glasnim vriskanjem; še pogosteje v tem pomenu pl. gaudia: quibus gaudiis exsultabis! CI., feminarum praecipue et gaudia insignia erant et luctus L.; metaf. veselje, radost stvari in neživih subj.: flos est gaudium arborum PLIN., adamas opum g. PLIN.

2. evfem. slast, nasladnost, mesena poželjivost, pohotnost, razkošje: TIB., PR., VAL. FL., dediti corporis gaudiis S., mutuaque insinuent inter se gaudia uterque LUCR., cui donet inpermissa ... gaudia H., pestiferum hinc abstulit gaudium L., gaudia Veneris capere (sumere, ferre občutiti) O.

3. meton. predmet veselja, predmet radosti
a) (o osebah, večinoma v pl. z edninskim pomenom) slast, ljubljenec, ljubimec: PH., PETR., dum sequeris Clytium infelix, nova gaudia, Cydon V., nec ferre videt sua gaudia ventos V., fugiunt tua gaudia O., falsis attingere gaudia palmis PR.
b) (o stvareh) vesela vest: cognito repente insperato gaudio GELL.

Opomba: Pesniki pogosto uporabljajo pl. v edninskem pomenu, daktilski, zlasti V., iz metričnih razlogov poseb. v 5. heksametrovi stopici.

gemō -ere -uī (-itum) (prim. gr. γέμω poln sem, γόμος naklad, tovor)

I. intr.

1. (o osebah) vzdihovati, ječati, ihteti, stokati, javkati, tarnati: PL., SEN. PH., turpe nec dignum viro (est) gemere CI., gemebant Syracusani CI., gemente populo Rom. CI., „o felicem coniuge matrem“ dixit et gemuit O., gemere in tauro, saeve Perille, tuo PR., nullo gemit hic tibicina cornu IUV.; z abl. causae: gemere desiderio mei CI.

2. metaf.
a) (o živalih) gementes (leones) LUCR. rjoveči, nec gemere ... cessabit turtur V. gruliti, gemuit noctua PR. je skoviknila, gemit (equus) O. rezgeta, gemuere iuvenci O. so (za)rulili.
b) (o stvareh) (za)škripati, ječati, pokati, bobneti, bučati ipd.: plaustra gemunt V., gemuit sub pondere cymba V., mālus ... antemnaeque gemunt H., visam gementis litora Bospori H., gemuit parvo mota fenestra sono O., gubernacula gemunt PLIN. IUN.; z abl. causae: gemit ultima pulsu Thraca pedum V., gemit impositis incudibus Aetna V., cuneis gemit grave robur adactis VAL. FL., vesana misto conventu delubra gemunt CL. –

II. trans. vzdihovati, žalovati nad čim ali kom, žalostiti se nad kom ali čem, žalostiti se zaradi koga ali česa, obžalovati koga ali kaj: quod ... senex graviter gemam ENN. FR., haec gemebant boni CI., plagam acceptam gemit res publ. CI., dare quod gemerent hostes LUCR., acerba gemens O. bridko vzdihujoč, multa (multum PH.) gemens V. glasno stokajoč (ječeč), multa gemens ignominiam V. glasno vzdihujoč nad sramoto, Ityn flebiliter gemens (infelix avis) H., talia voce gemit VAL. FL.; v pass.: hic status una voce omnium gemitur CI. EP., vita gemenda est O.; z ACI: sulfura contemni vicus gemit H., arbor gemuit sua robora flagellari O., servum te gemis esse diu MART.; z inf.: paucis ostendi gemis H., dominique gemit captivus inire imperia STAT.