Franja

Zadetki iskanja

  • rouler [rule] verbe transitif valiti, (po)valjati, zvaljati, kotaliti; voziti; naviti, zviti (v rolo, cigareto); zavi(ja)ti (oči); figuré premišljati; populaire prevarati, opehariti, ogoljufati; verbe intransitif (z)valiti se; voziti (avto, oseba v avtu); voziti se; vrteti se (sur okoli) (pogovor); biti odvisen (sur od); kockati (igra)

    se rouler valjati se; zviti se
    rouler un acheteur ogoljufati, opehariti, ociganiti kupca
    rouler une auto voziti avto, voziti se, peljati se z avtom
    rouler sa bosse (populaire) biti mnogo na potovanju; opravljati vrsto poklicev
    rouler un mauvais dessein zamišljati nekaj slabega
    rouler un projet dans sa tête kovati načrt
    rouler les r izgovarjati glas r z močnim vibriranjem konice jezika
    rouler çà et là potikati se okrog
    rouler son parapluie zviti (svoj) dežnik
    rouler sur l'or plavati v denarju
    rouler la pâte bien mince zvaljati testo zelo tanko
    rouler les yeux zavijati oči
    roulez à droite! vozite po desni strani!
    se rouler les pouces, se les rouler vrteti palce (v brezdelju), nič ne delati
    l'argent y roule tam je denarja ko smeti, na pretek
    le discours roula sur vous govorili smo o vas
    le train roulait à 180 km à l'heure vlak je drvel s hitrostjo 180 km na uro
    cette vieille voiture roule encore bien ta stari avto še dobro vozi
    nous avons roulé toute la journée ves dan smo bili na vožnji (z avtom)
    cet automobiliste roule souvent à gauche ta avtomobilist često vozi po levi strani
    (populaire) ça roule (dobro) gre, dobro je
    il s'est fait rouler ogoljufali so ga, ociganili so ga
    pierre qui roule n'amasse pas mousse (figuré) (proverbe) goste službe redke suknje
  • route [rut] féminin cesta; pot; vožnja; tek (reke); militaire pohod, marš; aéronautique letalska proga; marine vožnja, kurz, smer

    en route spotoma, med potjo, na poti (pour v)
    à moitié route na pol pota
    en route! na pot!
    bonne route! srečno pot, vožnjo!
    route aérienne zračna pot, proga
    route alpestre, asphaltée alpska, asfaltirana cesta
    route en béton (précontraint) cesta iz (napetega) betona
    route bitumée z asfaltom prevlečena cesta
    route de col cesta čez gorski prelaz
    route côtière obalna cesta
    route de course dirkalna proga
    route départementale cesta I. reda
    route empierrée, d'évitement, goudronnée, de montagne gramozna, obvozna, z asfaltom prevlečena, gorska cesta
    route nationale (RN) državna cesta
    routes de navigation plovbne proge, linije
    route pavée, poussiéreuse, provinciale tlakovana, prašna, podeželska cesta
    route à priorité prednostna cesta
    route rapide, express hitra cesta
    route non revêtue neutrjena cesta
    route de sortie izpadnica (cesta)
    route du Sud cesta proti jugu
    route de terre, par mer kopna, pomorska pot
    route verglacée, enneigée poledenela, zasnežena cesta
    accident masculin sur la route nezgoda, nesreča na cesti
    circulation féminin sur les routes promet po cestah
    code masculin de la route cestni prometni red, predpisi
    courses féminin pluriel cyclistes sur route cestne kolesarske dirke
    colonne féminin de route kolona na pohodu, na maršu
    croisement masculin de routes cestno križišče
    feuille féminin de route vojaška dovolilnica za individualno potovanje
    grande route glavna prometna cesta, figuré velika cesta
    police féminin de la route cestna, prometna policija
    usager masculin de la route uporabnik ceste
    arriver à Maribor par la route dospeti v M. po cesti
    barrer la route à quelqu'un zapreti komu pot
    couper la route à quelqu'un odrezati komu pot
    demander la route à quelqu'un vprašati koga za pot
    demander la route (automobilisme) hoteti prehiteti
    être sur la bonne route biti na dobri, pravi poti
    cette route est meurtrière ta cesta zahteva mnogo žrtev
    faire route pour odpotovati v, marine odpluti v
    faire route avec quelqu'un potovati, peljati se skupaj s kom
    faire de la route mnogo se voziti (pluti)
    faire fausse route priti s prave poti, izgubiti pot, zaiti; figuré (z)motiti se, biti na nepravi poti
    se mettre en route kreniti, iti na pot
    prendre sa route ubrati svojo pot (par po, čez)
    souhaiter bonne route želeti (avtomobilistu) srečno pot, vožnjo
    il y a deux heures de route je dve uri vožnje
    la route est toute tracée (figuré) vemo, kaj je treba napraviti
  • rude [rüd] adjectif raskav, hrapav, grob; trd; trpek (vino); neraven (pot); težak, okoren, robat; figuré težaven, poln truda, mučen; oster; silovit, viharen; oduren (človek); strašen; populaire prima, prvovrsten

    un rude appétit kolosalen apetit
    un rude gaillard drzen, pogumen človek
    un rude paysan preprost, robat kmet
    climat masculin, hiver masculin rude ostro podnebje, ostra, huda zima
    métier masculin rude težak poklic
    tu as une rude veine! imaš vražjo srečo!
    c'est rude to je neznosno, se ne da prenašati
    c'est un rude joueur z njim ni dobro češenj zobati
    être à rude école (figuré) biti v hudi, težki, trdi šoli
    cela me paralt rude to mi ne gre v glavo
    passer par de rudes épreuves iti skozi težke preskušnje, mnogo prestati ali pretrpeti
  • ruido moški spol šum, hrušč, hrup, hrum; pok(anje); ton; figurativno prepir; vrvež; govorica; prazen blišč (sijaj); glasba tolkalo, šlager

    ruido ensordecedor oglušujoč hrup
    sin ruido brez šuma ali hrupa
    hacer (ali meter) ruido hrup delati; fig prah dvigniti, zbuditi pozornost
    mucho ruido, pocas nueces mnogo hrupa za nič
  • ruineux, euse [rɥinö, z] adjectif poguben, uničevalen; ki vodi v prepad, v uničenje; škodljiv; vieilli razpadljiv; zelo drag; skrajno zapravljiv

    luxe masculin ruineux, goût masculin ruineux luksus, okus, ki mnogo stane, je zelo drag
    fondements masculin pluriel ruineux (figuré) nesolidni, nezanesljivi temelji
    ce n'est pas ruineux to ni (pretirano) drago
  • run into neprehodni glagol & prehodni glagol
    trčiti v, z; nepričakovano se srečati (with s kom)
    naleteti na (koga); priteči v, prileteti v; izlivati se v; (o knjigi) iziti, doživeti izdajo; spremeniti se, preiti v; stopiti v

    to run into debts zabresti v dolgove
    his book ran into 10 editions njegova knjiga je doživela 10 izdaj
    to run into some length doseči precejšnjo dolžino
    to run into money pogovorno biti drag, mnogo stati
    that runs into millions to gre v milijone
  • sabler [sable] verbe transitif posuti s peskom (les allées d'un jardin aleje na vrtu); figuré, (vieilli) izpiti na dušek

    sabler le champagne piti mnogo šampanjca (na zabavi)
  • saborder [sabɔrde] verbe transitif (prostovoljno) potopiti (un navire ladjo)

    se saborder prostovoljno potopiti svojo ladjo
    saborder son entreprise, se saborder prostovoljno napraviti konec delovanju podjetja
    plusieurs journaux se sont sabordés pendant l'occupation allemande mnogo časopisov je prostovoljno prenehalo (izhajati) med nemško okupacijo
  • sacrifice [sakrifis] masculin žrtev, žrtvovanje, odreka; religion žrtvovanje, daritev (božanstvu)

    sacrifice d'argent, de temps žrtvovanje denarja, časa
    le saint sacrifice (religion) sveta maša
    avoir l'esprit de sacrifice biti požrtvovalen
    faire le sacrifice de sa vie à la patrie žrtvovati svoje živijenje za domovino
    les païens faisaient des sacrifices aux dieux pogani so žrtvovali, darovali bogovom
    faire de grands sacrifices pour l'instruction de ses enfants mnogo žrtvovati za izobrazbo svojih otrok
  • salud ženski spol zdravje, dobro počutje; blaginja; zveličanje

    casa de salud blaznica
    certificado de buena salud zdravniško spričevalo
    nocivo (ali perjudicial) a la salud škodljiv zdravju
    rebosante de salud, en plena (ali sana) salud kipeč od zdravja, zdrav ko riba
    beber a la salud (de) nazdraviti komu
    estar con salud, estar bien de salud, tener (buena) salud zdrav biti, dobro se počutiti
    estar con mediana salud ne se posebno dobro počutiti
    gastar salud (pop) dobro se počutiti, zdrav biti
    tener poca salud bolehati, hirati
    vender salud (fig) kipeti od zdravja
    ¡salud! na zdravje!
    ¡a su salud! na Vaše zdravje
    ¿cómo está de (ali cómo le va) su salud? kako kaj (Vaše) zdravje?
    ¿cómo va su (ali esa) salud? kako je z (vašim) zdravjem?
    ¡tenga V. mucha salud! ostanite zdravi!
    ¡muchas saludes! mnogo pozdravov
  • saludo moški spol pozdrav; vojska častna (pozdravna) salva

    ¡muchos saludos a su hermano! mnogo pozdravov Vašemu bratu
  • se se

    él se lava on se umiva
    se dice, dícese pravijo
    veráse (se verá) luego bomo takoj videli
    ¡se agradece! (pop) hvala lepa!
    ¡ya se sabe! (pop) seveda! kajpak!
    se (= le, les)
    yo se lo dije (a él) rekel sem mu (ji, jim, Vam) to
    ¡díselo (a él)! reci mu to!
    érase un rey nekoč je bil kralj (v pravljicah)
    se tiene mucho dinero (on) ima mnogo denarja
  • see*2 [si:]

    1. prehodni glagol
    videti, zagledati, opaziti, (po)gledati, ogledovati; razbrati, prečitati v časopisih; razumeti, uvideti, pojmiti, predstavljati si, smatrati; izslediti, doživeti, izkusiti; dopustiti, poskrbeti za; sprejeti (goste, obiske); obiskati, priti in pogovoriti se (on o)
    govoriti z; iti (k zdravniku), konzultirati (zdravnika); spremiti

    2. neprehodni glagol
    videti, uvideti, razumeti; premisliti se; pogledati (za čem)

    worth seeing vreden, da se vidi
    I see! razumem!
    see?, do you see? razumeš?, razumete?
    as far as I can see kakor daleč mi seže oko; figurativno kolikor morem razbrati, po mojem mišljenju
    let me see naj (malo) premislim
    to see the back figurativno znebiti se obiskovalca, vsiljivca
    to see s.o. to bed spraviti koga v posteljo
    I cannot see anybody after five ne morem nikogar sprejeti po peti uri
    he saw me on business obiskal me je poslovno
    to see death pretrpeti smrt
    I must see the doctor moram iti k zdravniku (na pregled)
    he came to see me prišel me je obiskat
    they have seen better days poznali so boljše čase
    to see s.o. through a difficulty pomagati komu preko težave
    to see eye to eye pogovorno strinjati se v mišljenju (with z)
    to see with half an eye sleng jasno (na prvi pogled, mižé) videti
    to see s.o. further sleng poslati koga k vragu
    go and see him pojdi ga obiskat
    to see good smatrati (kaj) za dobro, za primerno
    to see s.o. home spremiti koga domov
    I cannot see the joke ne vem, kaj je smešnega pri tem
    we must see the judge moramo govoriti s sodnikom
    to see life mnogo izkusiti v življenju, pogovorno veselo živeti
    I shall not live to see it tega ne bom doživel
    I don't see him kneeling at her feet ne morem si ga predstavljati, kako kleči pred njo
    to see the light figurativno spreobrniti se; videti, kaj je treba narediti, da bo prav
    to see the red light figurativno zavedati se neposredne nevarnosti ali nevšečnosti
    to see how the land lies odkriti, kakšen je položaj
    I don't see what he means ne razumem, kaj hoče reči (kaj misli)
    you will not see me shot like a dog? ne boste dopustili, da me ustrelijo kot psa?
    they see too many people preveč ljudi sprejemajo (v obiske), obiskujejo
    to see a play ogledati si gledališko igro
    to see red sleng pobesneti
    to see service pogovorno udeležiti se vojnega pohoda
    to see the sights ogledati si znamenitosti
    he will never see sixty again figurativno je (že) nad 60 let star
    we will see you to the station spremili vas bomo na postajo
    to see stars vse zvezde videti (od udarca)
    see that the door is locked prepričaj se, poglej, če so vrata zaklenjena!
    see this done! poskrbi (glej), da bo to narejeno!
    to see things figurativno imeti privide (halucinacije)
    to see through a brickwall (a millstone) figurativno biti zelo bister, "slišati travo rasti"
    to see snakes figurativno, sleng biti v deliriju ali na robu deliriuma tremensa
    to see one's way videti, najti način (da se nekaj napravi)
    he cannot see a yard before his nose figurativno (neumen je, da) ne vidi ped pred nosom
  • semaine [səmɛn] féminin teden; tedensko delo, tedenska plača; skupina sedmih podobnih predmetov

    en semaine med tednom (t. j. ne na nedeljo)
    une fois la semaine, par semaine enkrat na teden
    semaine anglaise delovni teden, v katerem se poleg nedelje tudi v soboto popoldne ne dela
    la semaine dernière, passée pretekli teden
    la semaine prochaine prihodnji teden
    des semaines entières tedne in tedne, cele tedne
    la semaine seulement le ob delavnikih
    semaine de blanc (commerce) beli teden
    semaine en cours tekoči teden
    semaine de cinq jours, de 40 heures petdnevni, 40-urni delovni teden
    la semaine des quatre semaines o sv. Nikoli
    semaine sainte (religion) veliki teden
    jour masculin de semaine delavnik
    chambre féminin louée à la semaine tedensko najeta soba
    politique féminin à la petite semaine nedolgoročna politika
    avoir une semaine chargée imeti mnogo dela v nekem tednu
    billet masculin de fin de semaine nedeljska, vikend vozovnica
    faire la semaine anglaise ne delati ne v nedeljo ne v soboto popoldne
    partir à la campagne en fin de semaine za konec tedna oditi na deželo
    (vieilli) prêter à la petite semaine posoditi za kratek rok in za visoke obresti
    être de semaine imeti tedensko (dežurno) službo
  • set2 [set] pridevnik
    določen, odrejen (čas), ustaljen, predpisan; pravilen, konvencionalen; tog, nepremičen; stalen (o ceni)
    ameriško trmast; premišljen, pripravljen (govor); zaseden (with z)
    zavzet, (popolnoma) zaposlen, okupiran (on, upon s.th. s čim)

    at the set day na določeni dan
    set egg jajce z razvitim piščetom v lupini
    set fair stalno lepo vreme
    set form predpisan formular
    set piece (gradbeni) oder, na katerem se delajo razne figure za ognjemet
    set phrase ustaljen izraz (reklo, fraza)
    set scene kulise, sestavljene iz bolj ali manj gotovih delov
    set resolution trden sklep
    set speech vnaprej pripravljen, naštudiran govor
    set time dogovorjen (odrejen, določen) čas
    close-set na gosto postavljen
    hard-set v škripcih
    people with set opinions ljudje z ustaljenimi nazori
    well-set stasit, lepe rasti, postaven
    well set up in wine dobro založen, oskrbljen z vinom
    I am set on s.th. srčno si želim česa, mnogo mi je do česa, hlepim po čem
    his teeth were set stiskal je zobe
  • sfinga samostalnik
    1. umetnost (kip) ▸ szfinx
    graditelj sfinge ▸ szfinx építője
    glava sfinge ▸ szfinx feje
    veličastna sfinga ▸ fenséges szfinx
    egipčanska sfinga ▸ egyiptomi szfinx
    sfinga v Gizi ▸ gízai szfinx
    Za svoje vladarje, ki jim pravijo faraoni, so Egipčani že pred pet tisoč leti zgradili mnogo palač, piramid in sfing. ▸ Az egyiptomiak uralkodóik számára, akiket fáraónak hívtakj számos palotát, piramist és szfinxet építettek már ötezer évvel ezelőtt.

    2. (egipčansko bajeslovno bitje) ▸ szfinx
    kip sfinge ▸ szfinxszobor
    Sfinge so v obdobju faraonov predstavljale združitev fizične moči leva s posvetno močjo faraona. ▸ A fáraók korában a szfinxek az oroszlán fizikai erejének és a fáraó világi erejének ötvözetét szimbolizálták.

    3. (grško bajeslovno bitje) ▸ szfinx
    moč sfinge ▸ szfinx ereje
    V grški mitologiji je bila sfinga pošast z ženskim trupom in telesom krilatega leva. Požrla je vse, ki niso mogli rešiti uganke. ▸ A görög mitológiában a szfinx szárnyas oroszlántestű szörnyeteg volt, női felsőtesttel. Felfalt mindenkit, aki nem tudott felelni a kérdésre.
  • shape2 [šéip] prehodni glagol
    (iz)oblikovati, dati obliko; formulirati; napraviti, ustvariti, tvoriti; zamisliti, izmisliti, zasnovati, načrtovati; prilagoditi; predstaviti; usmeriti
    neprehodni glagol
    dobiti (imeti) obliko; (izoblikovati) se

    shaped like a cask sodaste oblike
    heart-shaped srčaste oblike, srčast
    to shape a figure out of clay izoblikovati figuro iz gline
    to shape one's course navtika dati ladji smer (for, to k, proti)
    to shape a southern course kreniti, zapluti proti jugu
    to shape a statement formulirati izjavo
    to shape well obetati lep razvoj
    he shapes well (on) mnogo obeta
  • share2 [šɛ́ə] samostalnik
    delež, del; kontingent
    trgovina prispevek, delnica, dividenda, vloga

    for my share zastran mene
    share and share alike v enakih deležih (deliti; razdeljen)
    founder's share ustanoviteljski delež
    the lion's share levji delež
    preference shares, preferred shares prednostne delnice
    to come in for a share (of) dobiti svoj delež
    to fall to s.o.'s share pripasti komu kot delež
    to go shares with s.o. (pravično) deliti s kom
    to give his due share to s.o. dati komu, kar mu pripada
    to have (to take) a (large) share in (mnogo) prispevati k
    to hold shares in a company biti delničar v (neki) družbi
  • shave1 [šéiv] prehodni glagol
    (o)briti, na kratko ostriči; skobljati, oblati (les); (o)strgati (kožo)

    to shave o.s. (o)briti se
    neprehodni glagol
    (o)briti se, (o britvi) rezati; smukniti ali švigniti tik ob, iti čisto mimo, oplaziti; za las zgrešiti; rahlo se dotakniti
    ameriško striči, skubsti, goljufati

    to shave a corner oplaziti vogal
    to shave a customer oskubsti odjemalca (kupca)
    to shave an egg figurativno skušati izbiti iz koga poslednji dinar
    to shave the lawn striči trato
    to shave a note ameriško kupiti vrednostne papirje za mnogo manjšo ceno, kot je zakonska obrestna mera; pri prodaji vrednostnih papirjev vzeti večjo obrestno mero, kot je to zakonsko dovoljeno
  • shoulder1 [šóuldə] samostalnik
    rama, pleče
    množina gornji del hrbta, hrbet
    figurativno izboklina v obliki rame; bankina
    vojska drža (vojaka) s puško na rami

    shoulder to shoulder z ramo ob rami, z združenimi močmi
    shoulder of mutton koštrunovo pleče
    straight from the shoulder figurativno brez ovinkov, brez okolišanja, naravnost, v brk, odkrito; uspešen (udarec)
    over the shoulder(s) figurativno čez ramena, posredno, ironično, indirektno
    to cry on s.o.'s shoulder figurativno tožiti komu, iskati sočutja pri kom
    to give (to turn) s.o. the cold shoulder komu hrbet pokazati, hladno se vesti do koga, ignorirati koga, prezirljivo ravnati s kom
    he has broad shoulders figurativno on mnogo prenese (lahko prenaša), nosi velika bremena (odgovornosti)
    you can't put old heads upon young shoulders figurativno mladost je norost
    to put (to set) one's shoulders zelo si prizadevati, odločno se lotiti
    to rub shoulders with s.o. družiti se s kom, priti v stik, biti v prijateljskih stikih s kom
    to shrug one's shoulders skomigniti z rameni
    you have taken too much on your shoulders preveč si si naložil, naprtil na ramena (tudi figurativno)