Franja

swim^*2 [swim]

1. neprehodni glagol
plavati, priplavati, plavati na vodi, pluti; (prah ipd.) plavati, viseti v zraku
figurativno kópati se
figurativno čutiti vrtoglavico, biti vrtoglav, vrteti se (komu); plavati (in v)
biti preplavljen, kópati se (in v)

2. prehodni glagol
preplavati, plavati (neko razdaljo); prisiliti, nagnati (koga), da plava; plavati na tekomovanju, prepeljati s plavanjem (across čez)

to swim s.o. tekmovati s kom v plavanju (100 yards 100 jardov)
to swim against the stream plavati proti toku (tudi figurativno)
to swim to the bottom potoniti, potopiti se
to swim beyond one's depth predaleč (ven) plavati
to swim the horse across the river s konjem preplavati reko
to swim the lake preplavati jezero
to swim a mile plavati eno miljo
to swim like a fish (a stone) plavati kot riba (kamen)
to swim like a tailor's goose figurativno plavati kot kamen, potopiti se
to swim a race udeležiti se plavalnih tekem
to swim on one's side (on one's back) bočno (hrbtno) plavati
to swim with the tide (the stream) plavati s tokom; (tudi figurativno), figurativno pridružiti se večini
to swim the river, the Channel preplavati reko, Rokavski preliv
the cellar was swimming in wine klet je plavala v vinu, je bila preplavljena z vinom
cork swims in water plutovina plava v vodi
oil swims on water olje plava na vodi
the meat swims in gravy meso plava v (mesnem) soku
her eyes were swimming with tears oči so se ji topile v solzah
my head swims vrti se mi v glavi, imam vrtoglavico
the room swam before my eyes zdelo se mi je, da se soba vrti okoli mene
she swam up to him figurativno zdrsnila je k njemu, kot da bi plavala

ščitòvit -a -o nerezan, neskopljen, nekastriran: -o meso meso od neskopljene domače živali

takój

A) adv.

1. subito, all'istante, immediatamente; ipso facto:
dajte mi kozarec. Takoj! mi passa il bicchiere? Subito!, Seduta stante!
rekel mu je, ukazal mu je, naj se takoj pobere gli ordinò di andarsene ipso facto
trg. plačati takoj (ob prejetju blaga) pagare a pronta cassa

2. (v zelo kratkem času) subito, presto:
hitro so hodili in takoj so bili na vrhu camminarono veloci e così furono presto sulla cima

3. subito, rapidamente:
meso se takoj pokvari la carne si guasta rapidamente

4. pren. (v neposredni bližini, tik) subito:
takoj za hišo je gozd il bosco è subito dietro la casa

B) takoj ko konj. (non) appena:
takoj ko jo je videl, mu je bila všeč non appena la vide, gli piacque

teflon samostalnik
1. blagovna znamka, tudi v pridevniški rabi (material) ▸ teflonBelo meso specite v ponvi, prevlečeni s teflonom, na nekaj kapljicah olja. ▸ A fehér húst teflonserpenyőben süsse meg néhány csepp olajon!
Sodobni bombažni materiali so lahko prevlečeni tudi s tankim slojem teflona, ki odbija umazanijo. ▸ A modern pamutanyagokat vékony teflonréteggel is bevonhatják, ami taszítja a koszt.

2. tudi v pridevniški rabi (o neobčutljivosti ali odbojnosti) približek prevedka ▸ stabil
Dolar po novem imenujejo teflon valuta, ker se nanj nič slabega ne prime. ▸ A dollárt újabban stabil valutának számít, mert nem fog rajta semmi rossz.
Ta politik je narejen iz političnega teflona. Namreč nič od morja očitkov o nekompetentnosti in kršenju zakonodaje in regulativ se nikoli ne prime nanj in iz vsake kaotične situacije izstopi kot zmagovalec. ▸ približek prevedka Erről a politikusról lepereg minden. Nem fog rajta soha a tengernyi szemrehányás a kompetenciahiányról és a jogszabályok megsértéséről, és minden kaotikus helyzetből győztesként lép ki.

tékniti to be to one's taste

to meso mi tekne I like this meat
kosilo mi je teknilo I enjoyed my meal
ta jabolka zelo dobro teknejo these apples taste very good
ta jed mi ne tekne I don't like this dish, this dish is not to my taste
kako vam tekne ta riba? how do you like this fish?
prehlajen sem in nič mi ne tekne (diší) I have a cold and cannot taste anything

teléčji calf(-); veal(-); calf's, (of a) calf; (of) veal

teléčje meso veal
teléčja koža calf skin
teléčja pečenka roast veal
teléčje usnje calf, calfskin
teléčji zrezek veal cutlet

teléčji de veau

telečja glava (krača, ledvička, zarebrnica) tête ženski spol (jarret moški spol, rognon moški spol, côtelette ženski spol) de veau
telečje meso viande ženski spol de veau, veau moški spol
telečje prsi (noge, srce) poitrine ženski spol (pieds moški spol množine, cœur moški spol) de veau
telečji oreh (priželjc, zavitek, zrezek) noix moški spol (ris moški spol, paupiette ženski spol, escalope ženski spol) de veau
telečja pečenka rôti moški spol de veau, veau rôti
telečja ledvična pečenka longe ženski spol de veau rôtie
telečja koža peau ženski spol de veau
telečje usnje (cuir moški spol de) veau moški spol

teléčji de ternera

telečja glava (krača, ragu, zrezek, kotlét, frikasé, prsi) cabeza f (pierna f, estofado m, escalope m, chuleta f, fricasé m, pecho m) de ternera
telečje meso (carne f de) ternera f
telečja pečenka asado m de ternera, ternera f asada
telečja ledvična pečenka solomillo m (ali riñonada f) de ternera
telečja koža piel f de ternera (ali de becerro)
telečje usnje (cuero m de) becerro m

tendineux, euse [tɑ̃dinö, z] adjectif, anatomie kitast, kitnat

viande féminin tendineuse kitasto meso

tendron [tɑ̃drɔ̃] masculin, botanique popek; figuré, familier mlado dekle

tendron de veau telečje meso, ki tvori notranjo steno prsnega koša

tiglioso agg. vlaknast; trd:
carne tigliosa trdo meso

tin² [tin] prehodni glagol
pociniti, (po)kositriti; stopiti
britanska angleščina konservirati v škatli (konservi)

tinned meat (fruit) konservirano meso (sadje)
tin music glasba "v konservi" (gramofonske plošče ipd.)
tin iron plate bela pločevina

tinned [tind] pridevnik
pokositran, pocinjen; spravljen v pločevinki

tinned fruit, tinned meat sadje, meso v pločevinki (konservi)
tinned music mehanična glasba (plošče itd.)

tolkáč (-a) m

1. gosp. batacchio, pestello:
tolkač za meso batticarne

2. (na vratih) batacchio, battaglio

3. muz. mazza battente

torreō -ēre, torruī, tōstum (iz *torseō, *torstum; indoev. kor. *ters- suh biti, koprneti; prim. skr. tarṣaḥ žeja, τρασιά, ταρσιά suša, tr̥ṣṭáḥ suh, posušen, tr̥ṣyati žejen je, trpi žejo, hlepi, tr̥ṣúḥ koprneč, pohlepen, gr. τερσαίνω in τέρσω sušim, τέρσομαι sušim se, postajam suh, lat. torris, ex-torris, terra, got. gaþaírsan = stvnem. derren = nem. dorren sušiti (se), got. þaúrstei = stvnem. durst = nem. Durst, got. þaúrsus = stvnem. durri = nem. dürr)

1. sušiti, pêči, cvreti, pražiti, žgati, smoditi, starejše paliti: furnis torrebant farra coloni O., sole torrentur aristae V., fruges torrere flammis (ob ognju, na ognju) V., castaneas torrere Plin., uvam in tegulis Plin., hordeum tostum Plin.

2. occ.
a) (s)peči, (o)cvreti (meso, kruh): tosta caro O. pečenka, O., tosta liba O. pečeni kolači, polenta tosta O., in veribus torrebimus exta V., artūs subiecto igni O., succensis ignibus torreri Ci., torreto me pro pane Pl.
b) žgati, ožgati (ožigati), sežgati (sežigati), (o)smoditi, pêči, pripêči (pripékati), starejše (o)paliti: cum undique flammā torrerentur C., sol torrebat corpora Gallorum L., solis ardore torreri Ci., violento sole torreri (o Afriki) Iust., torrentia agros sidera H., illa velim rapidā Vulcanus carmina flammā torreat Tib., tosti alti stant parietes Enn. fr., tosti (ožgani, osmojeni) crines O.
c) metaf. α) (v ljubezni) vžgati (vžigati), vne(ma)ti, razvne(ma)ti, razplameníti (razplamenévati), razplamte(va)ti: torret amor pectora O. ogenj ljubezni razvnema, correptus saevo Veneris torrebar aeno Pr., me torret face mutuā Calais H., si torrere iecur quaeris idoneum H., coniugis amore torreri M. goreti v ljubezni do soproge. β) (o žeji, vročici, mrazu) pêči, žgati: canis arenti torreat arva siti Tib., torrentur febribus artūs O., frigore torret Varr. ap. Non. — Od tod adj. pt. pr. torrēns -entis

1. žgoč, žareč, vroč, razžarjen, segret, ogret, razpaljen, razgret, razbeljen: Sirius, flamma V., plaga Lucan., Sirius torrentior Cl., miles meridiano sole torrens L., pice torrentes ripae V.

2. occ. včasih suh; le kot subst. torrēns -entis, abl. -te in -tī, gen. pl. -ium, pesn. -um, m (sc. rivus) divja, deroča voda (reka, potok), hudournik, hudournica, starejše súšec, liják, bujíca: rapidus montano flumine torrens V., rapidus, hibernus Sen. ph., ripa torrentis L., cum fertur quasi torrens oratio Ci., velut monti praecipiti devolutus torrens rapitur (sc. fretum) L., torrens imbribus conceptus Col. hudournik, roja, Romanus torrens Lucan. potok rimske krvi, torrens meri Iuv. vinski potok = potok seča (od popitega vina); preg.: ille numquam direxit bracchia contra torrentem Iuv.; metaf.: torrens armorum, umbrarum Sil.; pren.: inanis verborum torrens Q. prazno besedičenje, puhlo mnogobesedje; tako tudi: quo torrente, quo impetu saeculum nostrum defendit! T. (Dial.); maiorum mores non paulatim, sed torrentis modo praecipitati Sen. ph., ceteraque omnia quodam quasi aestu et torrente fortunae Fl.

3. metaf. hitro tekoč, deroč, hudouren, hudourniški, divji, silovit: Val. Fl., Iust., Veg. idr., amnis Cu., aqua V., Sen. ph., unda, flumina V., fluvii Verr., impetus (sc. aquae) Sen. ph. naliv, naval, (sc. Padus) … agris quam navigiis torrentior Plin., (sc. Asopos) torrentissimus Stat., sanguis torrens Lucan. potok krvi, kri, ki teče v potokih, fato torrente Lucan.; komp. adv.: torrentius amne hiberno Pl.

tough [tʌf]

1. pridevnik (toughly prislov)
žilav, trd, čvrst; močan, robusten, krepak; zdržljiv, vztrajen, nepopustljiv, energičen; zakrknjen, trmast; lepljiv; neugoden, težak, težaven; razvpit; grób, osoren, zadirčen

a tough customer človek, ki ga je težko ugnati
a tough job trdo, Btežko delo
tough luck figurativno smola
a tough neighbourhood razvpita soseščina
tough meat žilavo meso
a tough offender zakrknjen prestopnik
tough steel trdo jeklo
a tough will žilava, železna volja
he is in a tough spot with his boss slabó je zapisan pri svojem šefu
it is not so tough ni tako stabo

2. samostalnik
drznež, silak, robavs, neotesanec; hudoben (malopriden) človek; kriminalec, apaš; pridanič

tremolante agg.

1. tresoč se, trepetajoč

2. mlahav, ohlapen:
carni tremolanti mlahavo meso

tŕgati (puliti) to pluck, to pull; (nabirati) to gather, (sadje, cvetlice) to pick; (strgati, raztrgati) to tear, to rend, to lacerate

tŕgati na kose, koščke to tear to pieces, to bits
trga me v ušesu I have an earache
tŕgati se za... to fight for, to scramble for...
ljudje se trgajo za to blago there is a great demand for these goods
tŕgati se za meso to scramble for meat
tŕgati se za prostor, za sedež to scramble for a place
ljudje se trgajo za njegovo knjigo his book is selling like hot cakes

ukváriti ùkvārīm (se) pokvariti (se): ukvareno jaje, meso usmrajeno meso

umido

A) agg. vlažen; moker:
bolla a umido mokri žig
clima umido vlažno podnebje

B) m

1. (umidità) vlaga

2. kulin. paradižnikova omaka:
carne in umido meso v paradižnikovi omaki