Franja

Zadetki iskanja

  • odgovórnost responsibility; žargon the buck, the can

    brez odgovórnosti without responsibility
    na vašo odgovórnost at your risk
    čut odgovórnosti sense of responsibility
    na lastno odgovórnost on one's own account
    poln odgovórnosti involving great responsibility, responsible
    bati se odgovórnosti to be afraid of responsibility
    odgovórnost je na tebi the responsibility rests on you
    delati na lastno odgovórnost to act on one's own responsibility
    izogniti se odgovórnosti to avoid (ali to shirk) responsibility
    nositi polno odgovórnost to shoulder (ali to bear) one's full responsibility
    naprtiti komu odgovórnost to pin responsibility on someone
    napravi to na mojo odgovórnost do it and let me answer for it
    obesili so mi vso odgovórnost za vrat (pogovorno) I was left holding the baby
    odklanjati vso odgovórnost to disclaim all responsibility
    poklicati na odgovórnost to call to account, to take someone to task; to hold someone responsible
    prevzeti odgovórnost za kaj to take (the) responsibility for something, to take it upon oneself
    jaz bom prevzel odgovórnost za ta korak I'll take responsibility for this step
    prevzeti nezaželeno odgovórnost (figurativno, pogovorno) to carry the can (ali to be left holding the baby)
    ne sprejeti, ne prevzeti odgovórnosti to accept no responsibility
    osvoboditi, razrešiti, razbremeniti odgovórnosti to relieve of responsibility
    otresti se odgovórnosti to shed (ali to shrug off) responsibilities
    zahvaliti, naprtiti odgovórnost na to shift the responsibility on to, to pin responsibility on, (pogovorno) to pass the buck
  • okóli round, around; (približno) about, near, some

    okóli vogala (čisto blizu) round the corner
    okóli 100 (nekaj več) a hundred odd
    okóli 10 let je tega ten years or so ago
    okóli petih about five o'clock
    okóli hiše round the house
    vse okóli all round
    tu nekje okóli around here
    pričakuj me okóli treh! expect me at 3 o'clock, or thereabouts!
    število znaša (je) okóli 3.000 the figure is in the region of 3,000
    hoditi okóli to walk about
    pogovor se je sukal okóli politike the conversation centred on politics
    pogledal sem okóli sebe I looked round about me
  • okóli autour de, tout autour de ; (približno) environ, à peu prés, approximativement, vers

    tu okoli aux environs, dans les environs
    okoli mize autour de la table
    potovanje okoli sveta tour moški spol du monde
    okoli in okoli hiše je ograja tout autour de la maison il y a une clôture
    hoditi okoli kot mačka okoli vrele kaše (figurativno) tourner autour du pot
    okoli sto oseb environ cent personnes
    on ima okoli štirideset let il a environ quarante ans, il a à peu prés la quarantaine
    okoli petih popoldne vers (ali aux environs de) cinq heures de l'après-midi
    to znaša okoli 10% cela fait approximativement 10%
    pogovor se suka okoli poljskih del l'entretien a trait aux travaux agricoles
    razpravljanje okoli stanarin discussion au sujet des loyers
    daj mu eno okoli ušes donne-lui (ali familiarno flanque-lui) une gifle
    potikati se okoli errer, vagabonder
    letati (smukati se) okoli deklet courir les filles
  • oprsnik samostalnik
    1. (del oblačila) približek prevedkakantáros nadrág felső része
    hlače z oprsnikom ▸ kantáros nadrág, kertésznadrág, mellesnadrág
    Nadaljevanje modnih zgodb, ki spominjajo na tiste iz osemdesetih let, so hlače z oprsnikom in naramnicami. ▸ Az 1980-as éveket idéző divattörténetek folytatása a kantáros nadrág.

    2. nekdaj (moško oblačilo) ▸ mellvért, mellény
    Poleg loka, ki je brez merilnih naprav, uporabljam se puščice, oprsnik in ščitnik za roko, tok za puščice ter daljnogled. ▸ Az íjon kívül, amin nincs mérőberendezés, nyílvesszőket, mellvértet és karvédőt, vesszőtartó tegezt és távcsövet használok.

    3. nekdaj (žensko oblačilo) ▸ mellény, korzett
    kratek oprsnik ▸ rövid mellény, rövid korzett
    Samozavestno je v hoji in plesu valovila v kratkem oprsniku in nič daljšem hlačnem krilcu. ▸ Magát riszálva magabiztosan vonult egy aprócska korzettben és egy falatnyi nadrágszoknyában,
    Gladka koža ploskega trebuha je gledala izpod kratkega oprsnika, zapetega le z enim gumbom. ▸ Lapos hasának sima bőre kilátszott a rövid mellény alól, amelyet csak egy gomb tartott össze.
    Leta 1969 so folklorniki iz Beltincev prišli do novih folklornih kostumov, a so se odločili, "da bodo noše podobne starim, zajemale pa bodo naglavno ruto, oprsnik in predpasnik v štirih pastelnih barvah, značilnih za Prekmurje, moška oblačila pa še nadalje iz domačega platna, le telovniki iz črnega blaga". ▸ 1969-ben a belatinci néptáncosok új népviseletet kaptak, de úgy döntöttek, hogy „a viseletek a régiekhez hasonlóak lesznek fejkendővel, mellénnyel és köténnyel, a Muravidékre jellemző négy pasztellszínben, míg a férfiviseletek továbbra is helyi vászonból készülnek, csak a mellényt készítik fekete szövetből”.

    4. (pripomoček za vodenje živali) ▸ hám
    Nekateri priporočajo tudi takšno pomoč, da psa privežejo s posebnim pasom ali oprsnikom okrog telesa. ▸ Egyesek azt is javasolják, hogy a kutyát speciális biztonsági övvel vagy a testéhez illeszkedő hámmal rögzítsük.
  • ornus -ī, f (iz *ŏsinos ali *ŏsenos; prim. gr. ἀχερωίς beli topol, ὀξύη bukev, sl. jêsen, hr. jȅsēn, jȁsēn, lit. úosis jesen, let. uôsis, stvnem. ask = nvn. Esche)

    1. gorski ali mali jêsen (Fraxinus ornus Linn.): V., O., H., Col., Plin.

    2. metaf. jesénovo kopje: o. ferrata Sil., vibrabilis Aus.
  • ōs, ōris, n (indoev. *ōu̯s- >*ōu̯st-, *əu̯st; prim. skr. āsyám usta, jon. παρήϊον = at. παρηιά = lezboško παραύα lice (= „kar je pri (ob) ustih“), lat. ōrā, cōram, ōreae (aureae), ōscēdo, ōscitō, ōscillum, ōstium, lit. uostà, úostas ustje reke, zaliv, let. uosts, uõsta pristanišče, zaliv, sl. usta, ustje, ustnica, hr. ústa)

    I.

    1. usta, gobec: Enn. ap. Non., Ca., Lucr., Sen. ph. idr., nihil ex ore eius exit N., animalia cibum oris hiatu capessant Ci.; occ. žrelo, kljun: Plin. idr., ora canum O., ora cornicis O.; od tod ora navium rostrata H. ladijski nosovi (kljuni, rilci). Poseb. usta kot govorilo, govorilni organ: linguae centum oraque centum V., ora mille linguaeque totidem Ap., aperire ora fatis futuris V., uno ore v en glas, soglasno, npr.: consentiunt uno ore omnes Ci., uno ore fremebant V., uno ore omnes omnia bona dicunt Ter., poscebatur ore volgi T. glas ljudstva. Rekla: in ore (sc. hominum) esse Ci., L. ali omnibus in ore esse Ci. ali in ore volgi esse Ci., T. ali in ore hominum agere T. ali ire per ora Sil. ali volitare per ora virum Enn. ap. Ci. biti (vsem) ljudem (vsemu ljudstvu) med zobmi (v zobeh), alicui semper (valde) in ore esse Ci. biti komu vedno (zelo) na jeziku, in ora hominum venire H. ali abire L. ali pervenire in ora vulgi Cat. priti ljudem v zobe (na jezike), veliko se govoriti o kom, aliquem semper in ore habere Ci. na jeziku (v ustih) imeti, in ore atque in linguā habere verba haec Gell. na jeziku in ustih imeti; pren.: ex totius belli ore ac faucibus Ci. iz odprtega žrela cele vojne.

    2. metaf.
    a) ustje, odprtina, luknja, vhod: Pl., Iuv., Col., Q., Sen. tr. idr., in aditu atque ore portūs Ci., o. ulceris V., o. specūs L., Cu., T., fornacis Plin. ustje, lato dedit ore fenestram V. široko odprto luknjo; o rekah izliv, ustje: in ore Tiberis Ostia condita est L.; pesn. (iz)vir, žrelo: Cl., fons Timavi per ora novem it V.
    b) ora leonis Col. poet. bot. odolin.

    3. meton.
    a) jezik, govor(jenje), izreka, izgovor, izgovarjanje, glas, grlo: tanta erat commendatio oris atque orationis N. glasu in govora, faciam uno ore Latinos V. govoriti en (isti) jezik, ora sono discordia V. tuje zveneč jezik, os promptum Q. dober (gladko tekoč, okreten) jezik, os planum, confusum Plin. iun., os (lajava usta, nesramno jezikalo) habeat, linguam (dolg, prešeren, „podmazan“ jezik) Pl.
    b) govorica, narečje: os Latinum Plin. iun., Hispanum Gell.
    c) jezik kot sredstvo poučevanja: philosophorum ingenia Socratico ore defluentia Vell. zgovornosti; pren.: os Pindari Vell. pesniški jezik, petje, ruit profundo Pindarus ore H. globokoumen jezik.

    II.

    1. sinekdoha lice, obličje, obraz: Pl., O., Q., Sen. ph. idr., nihilne te horum ora vultusque moverunt? Ci., in os adversum C. naravnost v obraz, os humerosque deo similis V., ora oculosque in aliquem convertere Ci., alicui os praebere Ter. dati se (pustiti se) komu biti v obraz, os praebere ad contumeliam L. dati se (pustiti se) v obraz zasramovati, aliquem coram in os laudare Ter. v obraz (v oči), tot sese vertit in ora V. v toliko podob; tudi o živalih: O., insignis ore (sc. rex apium) V., ore rubicundo (sc. gallina) Plin.; occ. lice = oči = prisotnost, navzočnost, priča (v zvezah vpričo z gen.): Ter., incedunt per ora vestra magnifici S. pred vašimi očmi, vpričo vas = in ore vestro S. fr., per ora cedere H., ante oculos et ora parentium V., in ore parentum filios iugulare Sen. ph. ali in ore eius iugulari T. ali in ore omnium versari Ci. očitno (javno) se (po)kazati, med ljudmi živeti, quae in ore atque in oculis provinciae gesta sunt Ci. pred obrazom in očmi.

    2. metaf. lice = sprednja stran glave, krinka, maska: Gorgonis os pulcherrimum … revellit atque abstulit Ci., truncis arborum antefixa ora T., ora corticibus sumunt horrenda cavatis V.

    3. meton. lice glede na značaj, (pre)drznost, nesramnost: Pl., Ter., L., Sen. ph., Suet. idr., duri puer oris O. nesramen in drzen, os hominis insignemque impudentiam cognoscite Ci., si Apii os haberem Ci., os Academiae Ci., quod habent os! Ci. kako so predrzni! Ci.

    Opomba: Gen. pl. ōrium redek in poznolat., dat. in abl. pl. ōribus Varr., V. in poznolat.
  • osel samostalnik
    1. (žival) ▸ szamár
    trmast osel ▸ csökönyös szamár
    natovorjen osel ▸ málhás szamár, felmálházott szamár
    otovorjen osel ▸ málhás szamár, felmálházott szamár
    vprežen osel ▸ befogott szamár
    plemenski osel ▸ tenyészszamár
    ostarel osel ▸ vén szamár
    prijahati na oslu ▸ szamáron érkezik
    osel riga ▸ szamár bőg, szamár ordít
    čreda oslov ▸ szamárcsorda
    Po poljih se v prvih jutranjih sončnih žarkih že pasejo krave, ovce, osli in kokoši. ▸ A tehenek, juhok, szamarak és csirkék már a mezőkön legelésznek a reggeli nap első sugaraiban.
    Osli so del človekovega življenja že več kot 6000 let, ko so jih prvič udomačili. ▸ A szamarak több mint 6.000 éve, első háziasításuk óta részei az ember életének.
    Četrti voz je vlekel osel. ▸ A negyedik szekeret szamár húzta.
    Povezane iztočnice: afriški divji osel

    2. lahko izraža negativen odnos (nepremišljena, nespametna oseba) ▸ szamár
    kronan osel ▸ vén szamár, nagy szamár
    "Končno je dojela, da si osel – nisi se prikazal, nikoli odpisal, je nikoli poklical." ▸ „Végre felfogta, mekkora szamár vagy – nem jelentél meg, nem válaszoltál neki, sohasem hívtad fel.”
    Pokliči vendar svojo mater, ti osel. ▸ Hívd már fel anyádat, te szamár.
    Na poročni slovesnosti je nevesta potegnila ženina k sebi in mu zapela pesem: "Ljubim te, ti osel." ▸ Az esküvőn a menyasszony magához húzta a vőlegényt és elénekelte neki a „Szeretlek, te szamár” című számot.
    Sopomenke: bedak
  • osem [ó] (ôsmih, ôsmim, ósem) acht (osem dni, ljudi, tednov, mesecev acht Tage, Menschen, Wochen, Monate)
    v osmih dneh/mesecih in acht Tagen/Monaten
    osem in pol achteinhalb
    bilo nas je osem wir waren achte/zu acht
    čez osem dni heute in acht Tagen, heute über acht Tage
    po osem je acht, ljudi: zu acht
    deliti na osem delov achteln
    na/vsakih osem let/mesecev/tednov/ dni achtjährlich/achtmonatlich/achtwöchentlich/achttäglich
    na osmih straneh achtseitig
    v osmih knjigah in acht Bänden
    ura: ob osmih um acht Uhr, um acht
    predstava ob osmih die Achtuhrvorstellung
    vlak ob osmih der Achtuhrzug
  • ósem (ôsmih) numer. otto:
    dvakrat štiri je osem due per quattro fa otto
    pridem ob osmih vengo alle otto, alle venti
    fantek osmih let un bambino di otto anni
    račun je plačljiv v osmih dneh la fattura va pagata entro otto giorni
    igre karova osem otto di quadri
  • osemdeset [ó] achtzig ➞ → deset
    star je osemdeset let er ist achtzig
  • ósemdeset eighty

    ósemdeset let star 80 years old
  • osemdeset|i [ó] (-a, -o) der/die/das achtzigste
    osemdesetti rojstni dan der Achtzigste
    osemdeseta leta die achtziger Jahre množina, die Achtziger množina
    človek osemdesetih let der Achtziger, sredi: der Mittachtziger
  • otroška leta srednji spol množina Kinderjahre množina
    od otroških let von Kindheit an, von Kind an
  • otróški d'enfant, enfantin, infantile, puéril

    otroške bolezni maladies ženski spol množine infantiles
    otroška doba enfance ženski spol
    otroška doklada allocation(s)
    f(pl) familiale(s)
    otroške igre jeux moški spol množine d'enfant
    otroško igrišče terrain moški spol de jeux (ali parc moški spol à jeux) pour enfants
    otroška kad, miza baignoire ženski spol, table ženski spol d'enfant
    otroško kolo bicyclette ženski spol d'enfant
    otroška negovalka puéricultrice ženski spol, nurse ženski spol
    otroška obleka vêtements moški spol množine d'enfant
    otroška pisava écriture enfantine
    otroška postelja lit moški spol d'enfant
    otroško skleparcje raisonnements moški spol množine naîfs
    otroška stajica parc moški spol à bébé, parc pliant, (baby-)parc moški spol
    otroška umrljivost mortalité ženski spol infantile
    otroško veselje joie ženski spol enfantine
    otroški voziček voiture ženski spol d'enfant, poussette ženski spol, landau moški spol
    otroška vrtnarica jardinière ženski spol d'enfants
    otroški zdravnik pédiatre moški spol, médecin moški spol d'enfants
    spomini iz otroških let souvenirs moški spol množine d'enfance
  • ottanta

    A) agg. osemdeset:
    anni ottanta osemdeseta leta

    B) m invar. osemdeseto leto, osemdeseta leta:
    gli ottanta osemdeset let (v človekovem življenju)
    essere sugli ottanta biti okrog osemdesetih
  • ovis -is, f (iz indoev. *Hou̯i-; prim. skr. ávi-, avikā́ ovca = gr. ὄις ali οἶς (= ὄƑις) = stvnem. ouwi, stvnem. ewit čreda ovac, awist, ewist ovčják, lit. avìs ovca, ãvinas oven, jarec, let. àuns oven, sl. ovca, oven, hr. óvca)

    1. ovca: Ca., Pl., Ter., Varr., V., H., Col., Plin., Fest., P. F. idr., patiens iniuriae Ph., placida O., semimas O. koštrun (skópec, púgelj); preg.: ovem lupo committere Ter. volka postaviti za gospodarja ovčje črede (za ovčarja) = „kozla spustiti v zelnik “; podobno: o praeclarum custodem ovium, ut aiunt, lupum Ci.; metaf. (kot psovka) ovca neumna = neumnež, tepec, butelj: Pl.

    2. meton. (pesn.) volna: et nigram Tyrio murice tingit ovem Tib.

    Opomba: Po Varr. ap. Gell., Varr. ap. Non. je ta beseda masc., kadar označuje ovna.
  • ozíroma respectively; or

    moja otroka sta stara deset ozíroma štirinajst let my children are ten and fourteen years old respectively
    pretekli ozíroma sedanji deležnik the past and present participle respectively
    ta avtomobila sta vredna 5.000 ozíroma 7.000 funtov these cars are worth 5,000 and 7,000 pounds respectively
    gledališče je ozíroma naj bi bilo središče kulturnega življenja the theatre is or should be a centre of cultural life
    spomenik naj bi postavili na trgu ozíroma v parku they should put the monument up in the square or in the park
  • ozíroma respectivement; et; ou, ou bien

    otroka sta stara deset oziroma štirinajst let les enfants ont respectivement dix et quatorze ans
    spomenik naj bi postavili na trgu oziroma v parku le monument serait érigé sur la place ou bien dans le parc
  • ozíroma konj. ovvero, ossia, o meglio, rispettivamente:
    imam dva otroka stara dvanajst oziroma deset let ho due figli, rispettivamente di dodici e dieci anni
    s športom, oziroma alpinizmom, se ukvarja od mladih nog fin da giovane pratica lo sport e più precisamente l'alpinismo
  • oživítev (-tve) f rinascita, risurrezione; rianimazione; pren. reviviscenza, revival:
    oživitev mode dvajsetih let il revival della moda degli anni venti