Franja

smŕt death; decease; (vladarja) demise; departure (from life)

smŕt na grmadi death at the stake, the stake
smŕt na morišču death on the scaffold
smŕt od utopitve death by drowning
smŕt od zadušitve death by asphyxiation (ali suffocation, smothering, strangling)
smŕt s strelom v glavo death from a bullet in the head
navidezna smŕt suspended animation
črna smŕt (kuga) Black Death
Smrt s svojo koso Death with his scythe
na smŕt bolan fatally ill, dangerously ill
do smŕti utrujen tired to death, tired out, dead beat; (od dela) done in, worn out, vulgarno buggered, knackered
konjska smŕt (= konjederec) flayer, VB knacker
smŕt na vešalih hanging
kamenjan do smŕti stoned to death
rojen po očetovi smŕti posthumous
junaška smŕt a hero's death
do svoje smŕti to one's dying day
obletnica smŕti anniversary of someone's death
letnica, leto smŕti year of someone's death
preziranje smŕti contempt for death
uradna proglasitev smŕti official declaration of death
boj za življenje ali smŕt life-and-death struggle
smŕt izdajalcu! death to the traitor!
smŕt fašizmu - svobodo narodu! Death to Fascism - Liberty to the People!
biti na pragu smŕti to be (lying) at death's door
to bo moja smŕt this will be the death of me
boriti se s smŕtjo to be at one's last gasp (ali breath), to breathe one's last, to be at death's door, to be on one's deathbed
gre za življenje ali smŕt (za biti ali ne biti) it is a matter (ali case) of life and death
iti v smŕt za... to give one's life for...
drveti v zanesljivo (gotovo) smŕt to rush headlong to certain death
na smŕt se dolgočasiti to be bored to death
do smŕti izkrvaveti to bleed to death
pogledati smŕti v oči to look death in the face
obsoditi na smŕt to sentence (ali to condemn) to death
imeti (storiti) lepo smŕt to die a happy death
umreti junaške smŕti to meet a hero's death
umreti naravne smŕti to die a natural death
umreti nasilne smŕti to die a violent death, (zlasti biti obešen) to die in one's shoes
povzročiti smŕt kake osebe to be the death of someone
uiti smŕti to escape death
umreti lahke smŕti to die an easy death
umreti bedne smŕti to die a dog's death
sam si zadati smŕt to make away with oneself, to take one's own life, to commit suicide
biti obsojen na smŕt (figurativno) to earn the wages of sin

snežen [é] (-a, -o) schneeig; Schnee- (mož der Schneemann, oblak die Schneewolke, kapa die Schneehaube, kepa der Schneeball, skorja die Schneekruste, gmote Schneemassen množina, leto das Schneejahr, vreme das Schneewetter)

sobotn|i [ó] (-a, -o) sonnabendlich, Samstag-, Sonnabend- (večer der Samstagabend, Sonnabendabend)
sobotna priloga die Wochenendbeilage
sobotni počitek die Sabbatruhe
držati se sobotnega počitka die Sabbatruhe einhalten
sobotno leto das Sabbatjahr, Ruhejahr

social, e, aux [sɔsjal, sjo] adjectif družben, socialen; družaben

année féminin sociale poslovno leto
assistante féminin sociale socialna delavka
assurance féminin sociale socialno zavarovanje
charges féminin pluriel sociales socialna bremena
injustices féminin pluriel sociales socialne krivice
raison féminin sociale delniška družba, firma, tvrdka
révolution féminin sociale, conflits masculin pluriel sociaux socialna revolucija, socialni konflikti
réformes féminin pluriel sociales socialne reforme
Sécurité féminin sociale sociaino zavarovanje
sciences féminin pluriel sociales družbene vede
siège social masculin sedež tvrdke, podjetja

solaire [sɔlɛr] adjectif sončni

année féminin solaire sončno leto
cadran masculin solaire sončna ura
crème féminin solaire krema, ki varuje pred soncem
éclipse féminin solaire sončni mrk
rayon masculin solaire sončnt žarek
spectre masculin, système solaire sončni spektrum, sistem

solar sončen

año solar sončno leto
espectro solar sončni spektrum
rayos solares sončni žarki

soláren

solárno leto solar year

soláren solaire

solarno leto année ženski spol solaire

soláren (-rna -o) adj. solare:
astr. solarno leto anno solare
anat. solarni pleksus plesso solare

soláren solar

solarno leto año m solar

sónčen sunny; of the sun, sun; sunshiny; solar

sónčni bog sun god
sónčna energija solar energy, power
elektrarna, ki deluje s pomočjo sónčne energije solar (energy) power station
sónčna kura medicina sun cure
sónčna lega sunny aspect
sónčna korona (obstret) corona
sónčno leto solar year
sónčna luč, svetloba sunlight
sónčni mrk solar eclipse
sónčna očala sun spectacles pl, sunglasses pl, (temna) dark glasses
sónčna pega sunspot, (na obrazu) freckle
sónčni sij sunshine
sónčna (lepa) stran the sunny side
sónčna soba sunny room
zelo sónčna soba ZDA sun parlor
sónčni sistem solar system
premikanje sónčnega sistema solar motion
sónčna terasa sun deck
sónčna ura sundial, dial
sónčna steklena veranda ZDA sun parlor
sónčna toplota solar heat, warmth of the sun
sónčni vzhod sunrise, sunup
sónčni zahod sunset, sundown
sónčna (japonska) zastava the Rising Sun
sónčni žarek sun ray, sunbeam
ne prepusten za sónčne žarke sunproof

sónčen de soleil, solaire; ensoleillé, éclairé par le soleil

sončni čas heure ženski spol solaire
sončni dan (belle) journée ensoleillée, (astronomija) jour moški spol solaire
sončna energija énergie ženski spol solaire
sončna kopel bain moški spol de soleil
sončni kralj (zgodovina) Roi-Soleil moški spol
sončna krema créme ženski spol solaire
sončno leto année ženski spol solaire
sončna očala lunettes ženski spol množine de soleil
sončna opeklina coup moški spol de soleil
somčna pripeka ardeur moški spol du soleil
sončni sij soleil moški spol, rayon moški spol de soleil
sončni sistem système moški spol solaire (ali planétaire)
sončna stran côté exposé au soleil, midi moški spol, figurativno beau côté, côté riant
sončna ura cadran moški spol solaire
sončna višina hauteur ženski spol du soleil
sončna vročina chaleur ženski spol solaire (ali du soleil), (tlačeča) soleil de plomb
sončni vzhod lever moški spol du soleil
sončni zahod coucher moški spol du soleil
sončni žarek rayon moški spol de soleil

sónčen (-čna -o) adj.

1. del sole, da sole, solare; soleggiato, assolato; knjiž. aprico, solatio:
sončna svetloba, toplota la luce, il calore del sole
sončni mrk eclissi solare
sončni vzhod, zahod il sorgere, il tramonto del sole
sončen dan giornata di sole
sončno pobočje pendio solatio
sončna kopel bagno di sole
astr. sončna krona corona solare
med. sončna kura elioterapia
sončna očala occhiali da sole
sončna ura meridiana
sončna celica, plošča cellula, pannello solare
sončni kolektor collettore solare
sončni sistem sistema solare

2. pren. felice, bello, splendente, allegro, luminoso, radioso:
sončni dnevi mladosti i giorni felici della giovinezza
sončni nasmeh un sorriso radioso
Sončni kralj il re Sole (Luigi XIV)
zdrobiti koga v sončni prah annientare, annichilire qcn.
pog. šalj. biti zaposlen pri sončni upravi essere senza lavoro, disoccupato
astr. sončni ciklus, krog ciclo solare
poletni, zimski sončni obrat solstizio d'estate, d'inverno
sončni veter vento solare
sončne bakle fiaccole solari
sončna erupcija eruzione solare
sončne pege macchie solari
sončno leto anno solare
fiz. sončni spekter spettro solare
sončna zaslonka parasole
meteor. sončni dvor, sončni halo alone solare
zool. sončni ostriž persico sole (Lepomis gibbosus)
obl. sončni plise plissè soleil

sónčen de(l) sol; solar

sončni čas (luč, spektrum, sistem, energija, pega, mesec, leto, krogla, obsevanje) hora f (luz f, espectro m, sistema m, energía f, mancha f, mes m, año m, esfera f, irradiación f) solar
sončna kopel baño m de sol
sončni kralj (hist) el Rey Sol
sončna krema crema f cutánea para el sol
sončne celice células f pl solares
sončni kolobar parhelio m
sončni dan día m de sol, (astr) día solar
sončna ura reloj m de sol, (vertikalna) cuadrante m solar, (horizontalna) gnomon m
sončni obrat solsticio m
sončna opeklina quemadura f por el sol, med eritema m solar
sončna očala gafas f pl para el sol
sončna pripeka (žar) ardor m del sol
sončni mrk eclipse m de sol
sončni sij sol m, luz f del sol
sončna stran lado m expuesto al sol
južna sončna stran lado m del mediodía
sončna orbita órbita f del sol
sončna višina altura f del sol
sončna vročina calor m del sol, fam solazo m
soparna sončna vročina bochorno m
sončni vzhod salida f del sol
sončni zahod puesta f del sol, ocaso m
sončni žarek rayo m solar, rayo de sol

sončn|i [ó] (-a, -o) solar, Sonnen-, Solar- (bog der Sonnengott, čas die Sonnenzeit, dan der Sonnentag, sij die Sonnenschein, voz der Sonnenwagen, vzhod der Sonnenaufgang, zahod der Sonnenuntergang, žarek der Sonnenstrahl, bakla astronomija die Sonnenfackel, celica die Sonnenzelle, Solarzelle, centrala das Sonnenkraftwerk, očala die Sonnenbrille, opeklina medicina der Sonnenbrand, peč tehnika der Sonnenofen, protuberanca astronomija die Sonnenprotuberanz, toplota die Sonnenwärme, ura die Sonnenuhr, jadro das Sonnensegel, kolo das Sonnenrad, leto das Sonnenjahr, sevanje die Sonneneinstrahlung); (prisojen) sonn(en)seitig, in der Sonnenlage

sōpiō -īre -īvī (-iī) -ītum (indoev. kor. *su̯ep- spati; prim. skr. svāpáyati (on) uspava, lat. sopor, somnus, stvnem. -swebjan, -swebben uspavati)

1. uspavati: vino oneratos sopiunt L., imber … magnam partem hominum sopivit L., pervigilem … herbis sopire draconem O., nec me sopierat Somnus Tib.; pt. pf. sopītus 3 (tisti, ki je) zaspal, zaspavši, speč: quem videntem ac vigilantem sic eluseritis, sopitum oportet fallatis L., vino epulisque sopitos hostes adgredi L., sopiti vigiles L., animus sopito corpore vigilat Ci., manus O., hoc (sc. sopore) aeger sumpto sopitus N., alto et gravi somno sopitus Cu., in somnis sopiti cernimus Lucr., sopitos deludunt somnia sensūs V., serpens sopitus cantibus Sen. ph.; evfem. v večno spanje zazibati, usmrtiti, ubiti: Homerus … eādem aliis sopitus quietest Lucr. v isto večno spanje … zaziban, leto sopitus Lucr. quem (sc. fratrem) fundā … per inane volutā sopierat Sil.; occ. omamiti (omamljati), v pass. tudi = onesvestiti (onesveščati) se, omedle(va)ti: impactus … ita est saxo, ut sopiretur L., sopitum fuisse regem subito ictu L., tollentes sopitum vulnere ac nihil sentientem L., castoreoque gravi mulier sopita recumbit Lucr., resipiscerent partes veneficio sopitae Petr., alias semper fulgure sopitur Plin., delphinus odoris novitate sopitus Plin., custodes propter sopiti quiescebant Ap.

2. metaf. nežive obj. uspavati = (u)pokojiti, umiriti (umirjati), pomiriti (pomirjati), utišati (utiševati), konč(ev)ati: Col., Val. Max. idr., haec omnia veteris imperatoris maturitas sopiit Vell., labores Cl., sopitam consuetudinem excitare Ci. pokopano, quibus (sc. blandimentis) sopita virtus coniveret Ci., sopitus ubique armorum furor Vell., cinerem et sopitos suscitat ignis V. pod pepelom tleči ogenj, Herculeis sopitas ignibus aras excitat V. razpihne na Herkulovem žrtveniku še tleči ogenj, venti, tempestates sopiuntur Plin., sopito mari Plin., moenera militiai per maria ac terras omnīs sopita quiescant Lucr., quies sopita L. brezčutno, trdno spanje.

souhait [suɛ] masculin želja; voščilo

à souhait po želji, po volji
à vos souhaits! na zdravje! (pri kihanju)
souhaits pluriel de bonne année najboljša voščila na novo leto
décevoir, tromper les souhaits de quelqu'un razočarati, prevarati koga v njegovih pričakovanjih
il a tout à souhait vsega ima po volji, kolikor hoče
accomplir, réaliser un souhait uresničiti željo
exprimer, former, formuler un souhait izraziti željo
tout lui réussit à souhait vse mu gre po volji

souhaiter [suɛte] verbe transitif želeti, voščiti

souhaiter le bonjour, la bonne année voščiti dober dan, srečno novo leto
souhaiter la santé à quelqu'un želeti komu zdravje
souhaiter bon voyage, bonne route želeti srečno pot, srečno vožnjo (z avtom)
je vous en souhaite autant enako želim tudi vam
souhaiter la bienvenue, bonne chance želeti, voščiti dobrodošlico, srečo
je vous la souhaite bonne et heureuse (populaire) voščim vam srečnovo novo leto
je ne souhaite rien tant que de vous rendre service ničesar si ne želim tako, kot da vam izkažem uslugo
vous voulez partir en voyage avec cette voiture? Je vous en souhaite! s tem avtom hočete iti na potovanje? No, veliko zabave! (ironično) (= je vous souhaite bien du plaisir)

star² (-a, -o) (določene starosti) alt (koliko je star? wie alt ist er?)
enako star gleichaltrig
star 3 ure drei Stunden alt, dreistündig
star tri dni drei Tage alt, dreitägig
star pet tednov fünf Wochen alt, fünfwöchig
star deset mesecev zehn Monate alt, zehnmonatig
star eno leto ein Jahr alt, einjährig …
star več stoletij jahrhundertealt
star več tisočletij jahrtausendealt
star je osemdeset let er ist achtzig
tri leta star avto ein drei Jahre alter Wagen

stàr (stára -o)

A) adj.

1. vecchio; anziano:
star človek uomo vecchio; vecchio; persona anziana; anziano
biti star kot Metuzalem essere più vecchio di Matusalemme, di Noè; nareč. žarg. essere un matusa
koliko si star? quanti anni hai?
midva sva enako stara noi due abbiamo la stessa età

2. vecchio, stantio:
star kruh pane stantio

3. vecchio, stravecchio, invecchiato:
stari sir formaggio stravecchio
staro vino vino invecchiato

4. vecchio, antico:
stari običaji vecchie usanze
razvaline starega gradu le rovine del vecchio castello
zbirati stare rokopise fare raccolta di manoscritti antichi
stari Rim Roma antica
stara Avstrija la vecchia Austria

5. vecchio, straccio:
star avtomobil una vecchia auto
star papir carta straccia
staro železo ferri vecchi

6. pren. vecchio, provetto:
star voznik vecchio autista
star član društva vecchio socio
star znanec policije vecchia conoscenza della polizia

7. vecchio, originario:
stare rastlinske vrste počasi izginjajo le specie vegetali originarie vanno scomparendo

8. vecchio, annoso:
stari problemi questioni annose

9. (zastarel) antiquato, arretrato:
imeti stare nazore avere idee antiquate
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na stare dni je moral beračiti da vecchio fu costretto a mendicare
človek starega kova, stare šole un uomo di vecchio stampo, di vecchio stile
biti star maček v čem saperla lunga in certe cose
stari mesec, stara luna luna vecchia
stari oče, stara mati nonno, nonna
stari starši nonni
ostati stara devica rimanere nubile, zitella
vrniti se v staro domovino tornare in patria
biti stara korenina essere un tipo robusto, nerboruto, gagliardo
to je stara pesem è sempre la solita solfa
pren. stara sablja vecchio commilitone
pejor. biti, spadati med staro šaro esser antiquato
staro leto l'ultimo dell'anno, S. Silvestro
varčevati za stara leta mettere da parte per la vecchiaia
stari zemeljski vek paleozoico
lingv. stara visoka nemščina antico alto-tedesco
stara cerkvena slovanščina paleoslavo
rel. stara zaveza Antico Testamento
hist. stari vek evo antico
hist. boj za staro pravdo lotte, rivolte contadine (XV-XVIII sec.)
star kot zemlja vecchio come il cucco
pejor. star pedantnež parruccone
star petdeset, šestdeset let cinquantenne, sessantenne
stari stric prozio
hist. stari Rimljan quirite
stari ženskar scapolo inveterato
stara coprnica megera
stara kripa trabiccolo
stara lokomotiva caffettiera
stara pokora (vecchio) bacucco
stara šara rigatteria, bric-à-brac
pren. stara škatla scarpa vecchia
lingv. stara tržaščina tergestino
stara turščina osmanli
PREGOVORI:
če se star panj vname, dolgo gori non vi è cosa peggiore che in vecchie membra il pizzicor d'amore
stara navada — železna srajca l'abitudine è una seconda natura

B) stári (-a -o) m, f, n
stari so posedeli okrog peči i vecchi sedettero attorno al fuoco
kaj pravi na to tvoj stari? che dice in proposito tuo padre?, il capo?
ostati pri starem rimanere immutato, come prima