Franja

jemati¹ (jêmljem) vzeti

1. nehmen, -nehmen (dol hinunternehmen/herunternehmen, gor hinaufnehmen/heraufnehmen, iz hinausnehmen/herausnehmen, einer Sache entnehmen, iz rok abnehmen, narazen [auseinandernehmen] auseinander nehmen, nazaj zurücknehmen, s seboj mitnehmen, proč wegnehmen)

2. zdravila: einnehmen; prstne odtise: abnehmen, za preiskavo: nehmen, entnehmen
jemati kri Blutproben entnehmen
jemati vzorce Proben nehmen/entnehmen, Muster nehmen/entnehmen

3.
jemati podkupnino Schmiergelder einstecken, sich bestechen lassen

4. figurativno rauben (mir die Ruhe, spanec den Schlaf)
jemati čas Zeit rauben, veliko časa: zeitraubend sein
jemati čast in dobro ime pravo die Ehre abschneiden
jemati moči bolezen: an den Kräften zehren

5.
figurativno jemati v misel in Betracht ziehen
jemati v poštev berücksichtigen, in Rücksicht nehmen
jemati resno ernst/wichtig nehmen
ne jemati resno česa: nicht ernst nehmen, [leichtnehmen] leicht nehmen, auf die leichte Achsel/Schulter nehmen
koga: nicht ernst nehmen, nicht für voll nehmen
jemati si k srcu sich (etwas) zum Herzen nehmen
jemati kot (sprejemati) nehmen als
jemati si za zgled koga: (jemandem) nachstreben/nacheifern

6.
jemati nedovoljena poživila dopen
jemati mamila fixen
jemati kokain koksen

7. za moža/ženo: (im Begriff sein zu) heiraten
|
dajati je bolje kot jemati geben ist seliger denn/als nehmen
| ➞ → vzeti¹

Jéra (-e) f Gertrude:
pejor. mila Jera pappamolla, cacasotto
držati se kot mila Jera avere un'aria indecisa

jésih (-a) m pog. aceto:
pren. držati se, kot bi pil jesih avere un viso arcigno

jésihar (-ja) m venditore di aceto:
pog. vpiti kot jesihar strillare come un'aquila, gridare come un ossesso

jesti [é] (jem) pojesti essen; (hraniti se) speisen, essen, sich nähren (von); (obedovati) tafeln, razkošno: schlemmen; v lokalu: auswärts essen
jesti naprej weiteressen
jesti pred drugimi voressen
jesti a la carte nach der Karte essen
veliko/malo jesti ein starker/schwacher Esser sein
pošteno jesti dem Essen zusprechen
malo jesti wie ein Spatz essen
jesti kot mlatič fressen wie ein Scheunendrescher
jesti iz roke aus der Faust essen
figurativno jesti komu iz roke (jemandem) aus der Hand fressen
kdor ne dela, naj ne je wer nicht arbeitet, soll auch nicht essen

jésti (jém) imperf. ➞ pojesti

1. mangiare:
jesti hlastno, kot volk mangiare voracemente, a quattro palmenti, come un lupo
jesti kot ptič mangiare pochissimo
drugega ne dela, kot je in spi non fa altro che mangiare e dormire
pren. suh je, kot bi nič ne jedel mangia le lucertole
jesti po naročilu mangiare alla carta
jesti trikrat na dan mangiare tre volte al giorno, fare tre pasti
jesti zastonj sbafare
jesti na prostem mangiare al sacco

2. tr. mangiare:
jesti rastlinsko hrano mangiare cibi vegetali
jesti premalo sadja in zelenjave mangiare poca frutta e verdura
jesti nemastno mangiare in bianco

3. (uničevati) divorare; (cor)rodere; asportare:
gosenice jedo repo i bruchi divorano le rape
rja je železo la ruggine corrode il ferro
voda je zemljo l'acqua asporta la terra
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. jesti bel, črn kruh vivere nell'abbondanza, nell'indigenza
pren. pejor. jesti nekoga kruh vivere alle spalle di qcn.
jesti komu iz rok essere ubbidiente, docile
jesti z veliko žlico mangiare a quattro palmenti
ne imeti česa jesti non aver da mangiare
PREGOVORI:
kdor ne dela, naj tudi ne je chi non lavora non mangi

jésti comer

rad jesti gustar
rad jém ribe me gusta el pescado
jesti juho tomar sopa
jesti doma (zunaj) comer de casa (fuera)
jesti brez teka comer por comer
jesti z velikim tekom comer con buen apetito
preveč jesti comer demasiado; comer con exceso
jesti za štiri comer por cuatro
jesti kot volk comer como un buitre
dati komu jesti dar de comer a alg
tam se dobro je allí se come muy bien; allí dan muy buenas comidas
ravno (sedaj) jém estoy comiendo

jézen (-zna -o) adj.

1. arrabbiato, adirato, iroso, incollerito; pog. incavolato vulg. incazzato:
jezen kot gad furente d'ira
jezen, da kar piha sbuffa dalla collera

2. (v povedni rabi)
biti jezen na koga essere in collera con qcn., covare rancore contro qcn.

3. knjiž. pren. (silovit, divji) furioso, violento, impetuoso

4. knjiž. pren. (neugoden, hud) duro, avverso:
jezni časi tempi duri

5. pren. (ki odklanja obstoječe norme):
jezni mladeniči giovani arrabbiati

jézik anatomija tongue; (govor) tongue, speech, language; idiom; (pri pihalu) mouthpiece; humoristično clapper

materinski jézik native language, mother tongue
mrtev (živ, tuj) jézik dead (living, foreign) language
občevalni jézik colloquial language, vernacular
knjižni jézik literary language
diplomatski jézik diplomatic language
Cankarjev jézik Cankar's language
lahek, težak jézik easy, difficult language
goveji, volovski jézik neat's tongue, ox-tongue
obložen jézik medicina a coated (ali dirty, furred) tongue
prekajen jézik smoked tongue
zemeljski jézik neck, spit, tongue (of land)
učitelj jézikov (foreign) language teacher
dar za jézike gift of tongues
morski jézik (riba) sole
dolg, nebrzdan jézik unbridled tongue
zloben jézik wicked (ali malicious) tongue
moderni (stari) jézik modern (ancient) language
strokoven jézik technical language
uradni, službeni jézik official style
zastarel jézik obsolete (ali archaic) language
duh jézika genius of a language
jézik posrednik interlingua
na jéziku mi je, na jéziku imam (a se ne morem spomniti) it's on the tip of my tongue
to je proti duhu jézika this is against the spirit of the language
on je junak z jézikom (figurativno) he is a braggart (ali blusterer, swaggerer)
ona ima oster (strupen) jézik she has a sharp (a venomous) tongue
imeti dobro namazan jézik to have a glib (ali a well-oiled) tongue, to have the gift of the gab
brzdati svoj jézik to keep one's tongue in check; to bridle, to curb one's tongue
kar ima na srcu, ima tudi na jéziku he wears his heart on his sleeve
imeti dolg jézik to have a long tongue
ona je vsem ljudem na jéziku everyone is (ali pogovorno they're all) talking about her
držati jézik to hold one's tongue
drži jézik!, jézik za zobe! hold your tongue!, shut your mouth!, shut up!, keep your mouth shut!
jézik si izbrusiti z govorjenjem to talk one's head off
imeti besedo na jéziku to have the word on the tip of one's tongue
jézik mu je odpovedal his tongue failed him
pokazati komu jézik to put one's tongue out at someone
pokaži jézik! put out your tongue!
sneti komu besedo z jézika to take the words out of someone's mouth
pazi na svoj jézik! mind your tongue!
lomiti jézik to murder a language
jézik se mu je razvezal he is no longer tongue-tied, he has found his tongue, he has become talkative
zlobni jéziki trdijo malicious tongues assert
jézik ji dobro teče, ji je dobro namazan her tongue is well-oiled, pogovorno her tongue's no cripple
jézik mu teče kot mlin he's a nonstop chatterbox, he could talk the hind leg off a donkey
zavezati komu jézik to silence someone, pogovorno to make someone pipe down
(on) ima zavezan jézik he is tongue-tied
ušlo mi je z jézika I let it slip out
on zna mnogo jézikov he is a polyglot
tolči (kak) jézik (figurativno) to mangle a language

jêzik (-íka) m

1. (organ) lingua:
zgornji del jezika dorso della lingua
konica jezika apice della lingua
otekel, raskav, rdeč, vlažen jezik lingua gonfia, ruvida, rossa, umida

2. gastr. (živalski jezik) lingua:
goveji, svinjski jezik lingua di bue, di maiale
prekajeni, soljeni jezik lingua affumicata, salmistrata

3. (kar je po obliki podobno jeziku) lingua; linguetta:
ognjeni jeziki lingue di fuoco
jezik pri čevljih linguetta delle scarpe
jezik pri denarnici linguetta del portamonete

4. (organ pri človeku glede na pomembnost pri govorjenju) lingua:
kaj nimaš jezika? non ce l'hai la lingua? hai perso la lingua?
ugrizniti se v jezik mordersi la lingua

5. (sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje) lingua, linguaggio, parlata:
govoriti, naučiti se jezik parlare, imparare una lingua
lomiti, obvladati, razumeti, znati jezik masticare, padroneggiare, capire, sapere una lingua
klasični, moderni jeziki lingue classiche, moderne
germanski, romanski, slovanski, indoevropski jeziki lingue germaniche, romanze, slave, indoeuropee
aglutinacijski, fleksijski, monosilabični jeziki lingue agglutinanti, flessive, monosillabiche
kentumski, satemski jeziki lingue centum, satem
angleški, italijanski, slovenski jezik (lingua) inglese; lingua italiana, italiano; lingua slovena, sloveno
knjižni jezik lingua letteraria
ljudski jezik parlata popolare
manjšinski jezik lingua della minoranza
materni jezik lingua materna, madrelingua
občevalni jezik linguaggio popolare
otroški jezik linguaggio infantile
svetovni jezik lingua mondiale
učni jezik lingua di insegnamento
zvrstni jezik linguaggio settoriale

6. pren. (kar kdo govori, pove) lingua, parola:
paziti na svoj jezik frenare, moderare la propria lingua, stare attento a quel che dici
sam jezik ga je è bravo solo a parole
pren. pog. jeziki (opravljivci) malelingue

7. knjiž. (način izražanja, vezano na določeno pojmovanje česa) linguaggio:
kulinarični jezik linguaggio della gastronomia
matematični jezik linguaggio della matematica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel non poteva non dirlo
jezik ga je srbel, vendar ni rekel gli prudeva la lingua, ma si trattenne
tekal je ves dan, da mu je jezik visel iz ust a furia di correre tutto il giorno aveva fuori la lingua
jezik ji gladko teče, ji teče kot namazan ha la parlantina sciolta
jezik se mu zapleta, zatika farfuglia, si impappina
brusiti jezike na kom sparlare di qcn., tagliare i panni addosso a qcn., spettegolare su qcn.
jezik za zobe! acqua in bocca!
držati jezik (za zobmi) tenere la lingua a casa, essere muto come un pesce
opletati, otresati jezik sparlare, criticare
pokazati komu jezik mostrare la lingua, fare le boccacce, gli sberleffi
vsemu svetu pokazati jezik infischiarsene degli altri
lomiti si jezik parlucchiare una lingua
pristriči, zavezati komu jezik tappare la bocca a qcn.
kar naprej sukati, vrteti jezik non far che parlare, parlare continuamente
polagati komu na jezik mettere le parole in bocca a qcn.
govoriti, kar pride na jezik parlare a vanvera
imeti dar za jezike essere dotato per le lingue, avere il pallino delle lingue
prijeti koga za jezik prendere uno in parola
imeti besedo na jeziku avere la parola sulla punta della lingua
ne imeti dlake na jeziku non avere peli sulla lingua
imeti dolg jezik avere la lingua lunga, essere un ciarlone, un pettegolo
imeti nabrušen jezik avere la battuta pronta
imeti strupen jezik calunniare, diffamare, sparlare
etn. jezik (premični del trlice) gramolatrice
geol. jezik roccia intrusiva
bot. jelenov jezik lingua cervina, scolopendrio (Scolopendrium officinale)
bot. mačji jezik ofioglosso (Ophioglossum)
geol. ledeniški jezik lingua glaciale, di ablazione
bot. navadni volovski jezik buglossa (Anchusa officinalis)
zool. morski jezik (list) sogliola (Solea)
inform. programski jezik linguaggio di programma
med. obložen jezik lingua patinosa, sporca
umetni jezik lingua artificiale
PREGOVORI:
kolikor jezikov znaš, toliko veljaš ogni lingua vale un uomo
jezik tišči, kjer zob boli; kar govori jezik, čuti tudi srce la lingua batte dove il dente duole

jéž (-a) m

1. zool. porcospino, istrice; ekst. riccio (Xystrix cristata):
pren. zviti se v klobčič kot jež chiudersi a riccio

2. zool.
morski jež (morski ježek) riccio di mare, echino

3. grad. costipatore

4. voj. cavallo di Frisia, ostacolo anticarro

jih pron.

1. pog. li, le:
dobiti jih po glavi ricevere una stangata, una doccia fredda; essere conciato per le feste; buscarle
imeti jih za ušesi essere discolo; essere un furbo di tre cotte
naložiti jih komu darle a uno di santa ragione, suonarlo ben bene
povedati jih komu cantarle chiare a uno
razdirati, stresati jih fare il buffone
preslišati jih ricevere rimproveri, rabbuffi

2. (v nikalnih stavkih krepi predmet ali miselni osebek):
ni jih večjih strahopetcev, kot ste vi siete i peggiori vigliacchi che io conosca
(v vzkliku) glej jih priliznjence! begli ipocriti!

jókati (se) (jóčem (se)) imperf., imperf. refl.

1. piangere:
jokati od ginjenosti, jeze, veselja, žalosti piangere di, dalla commozione, di rabbia, di gioia, di, dal dolore
jokati za vsako figo, za prazen nič piangere per ogni nonnulla
jokati kot otrok piangere come un bambino
jokati bridko, krčevito, milo piangere amaramente, convulsamente, sommessamente
jokati bridke, grenke solze piangere lacrime amare

2. pren. (žalovati, tožiti) lamentarsi, sospirare; rimpiangere:
jokati za starimi časi rimpiangere i vecchi bei tempi

3. pren. piangere, lamentarsi, gemere:
zunaj je jokala burja fuori gemeva la bora

4. knjiž. pren. (cediti se) stillare, gocciolare:
drevesa jokajo smolo gli alberi gocciolano la resina

juh|a ženski spol (-e …) die Suppe, mesna: die Suppe, die Brühe; krepka: die Fleischbrühe, Kraftbrühe; -suppe (beluševa Spargelsuppe, čebulna Zwiebelsuppe, fižolova Bohnensuppe, goveja Rindsuppe, grahova Erbsensuppe, s fritati Frittatensuppe, z jetrnimi cmoki Leberknödelsuppe, z rezanci Nudelsuppe, kokošja/kurja Hühnersuppe, kremna Cremesuppe, krompirjeva Kartoffelsuppe, paradižnikova Tomatensuppe, ribja Fischsuppe, zelenjavna Gemüsesuppe, želvja Schildkrötensuppe)
… juhe/za juho Suppen-
(lonec der Suppentopf, kokoš das Suppenhuhn, krožnik der Suppenteller, skodelica die Suppentasse)
figurativno nobena juha se ne poje tako vroča kot se skuha es wird nicht so heiß gegessen, wie es gekocht wird

júha (-e) f

1. gastr. zuppa; minestra, brodo:
gosta, okusna, vroča juha brodo denso, ristretto, saporito, caldo
čista juha brodo liscio
goveja, kokošja, mesna juha brodo di manzo, brodo di pollo, brodo (di carne)
fižolova, ribja juha zuppa di fagioli, di pesce
krompirjeva, paradižnikova, zelenjavna juha minestra di patate, di pomodori, di verdura
pren. ne po juhi priplavati saperla lunga

2. usnj. (raztopina za obdelavo kož):
strojilna juha conciante, concia
PREGOVORI:
nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha il diavolo non è così brutto come lo si dipinge

junák hero

junák dneva hero of the day (ali of the hour)
Neznani junák Unknown Soldier
grob Neznanega junáka Tomb of the Unknown Soldier
boriti se kot junák to fight like a hero
napraviti junáka iz koga to make someone (into) a hero, to venerate someone as a hero
umreti kot junák to die a hero
doma se vsakdo čuti junáka every cock crows on his dunghill

junák (-a) | -inja (-e) m, f

1. eroe, eroina:
pasti kot junak cadere da eroe
grob neznanega junaka monumento al Milite Ignoto

2. pren. (izredno pogumna, neustrašna oseba) prode, valoroso (-a)

3. pren. (oseba, ki se odlikuje ob kakem dogodku) campione (-essa), supercampione (-essa):
junak olimpijskih iger il supercampione dei giochi olimpici

4. (kdor zbuja občudovanje in željo po posnemanju) eroe, eroina:
vsaka doba ima svoje junake ogni tempo ha i suoi eroi
iron. salonski junak eroe da salotto

5. (postaven, krepek moški) uomo robusto, omaccione; fusto

6. (osrednja oseba v literarnem delu) eroe, eroina; protagonista:
glavni junak il protagonista

junij samostalnik
(mesec v letu) ▸ júniusRazstava bo odprta do konca prvega tedna v juniju. ▸ A kiállítást június első hétvégéjén nyitják meg.
Konec junija so namreč ribiči iz vode potegnili več kot 300 mrtvih postrvi. ▸ Június végén ugyanis a horgászok több mint 300 pisztrángtetemet emeltek ki a vízből.

jútri demain

jutri zjutraj demain matin
jutri opoldne demain à midi
jutri zvečer demain soir
jutri teden demain en huit
od danes na jutri du jour au lendemain
čakati do jutri attendre à demain (ali au lendemain)
bolje danes kot jutri le plus tôt sera le mieux
jutri je tudi še en dan! à demain les affaires!, demain nous aurons le temps!, à chaque jour suffit sa peine!
odgoditi do jutri ajourner (ali remettre) au lendemain
ne odlašaj na jutri, kar lahko danes storiš il ne faut pas remettre au lendemain ce qu'on peut faire le jour même

jútri mañana

jutri zjutraj, dopoldne mañana por la mañana
jutri opoldne mañana a mediodía
jutri zvečer, ponoči mañana por la noche
jutri popoldne mañana por la tarde
jutri zgodaj (rano) mañana temprano
jutri teden de mañana en ocho días
od danes na jutri de hoy para mañana; de un día a otro
bolje danes kot jutri más vale hoy que mañana
jutri je tudi še en dan mañana será otro día
čakati do jutri esperar hasta mañana
odgoditi do jutri aplazar para (ali hasta) mañana