Franja

siffler [sifle] verbe transitif iz-, po-, za-žvižgati; piskati; sikati; familier v dušku izpiti (un verre de champagne čašo šampanjca)

siffler son chien požvižgati psu
siffler une pièce, un acteur izžvižgati (gledališko) igro, igralca
(sport) l'arbitre a sifflé la mitemps, une faute sodnik je zažvižgal konec polčasa, napako
les balles sifflent aux oreilles des soldats krogle žvižgajo vojakom na ušesa
siffler une chanson à la mode žvižgati modno popevčico

sinō -ere, sīvī, situm (indoev. kor. *sē(i)- popuščati, puščati pri miru; prim. skr. suváti gnati, priganjati, áva-syati, vi-syati izpuščati, spuščati, prenehati, ustaviti, postati, zadržati (se), avasā́nam kraj nastanitve, kraj postanka, ávasitaḥ tisti, ki se je nastanil, stanujoč, sātiḥ konec, zaključek, sāyám zvečer, sā́yakaṣ puščica, izstrelek, sḗnā puščica, izstrelek, gr. ἐάω [iz σεƑαω] puščam, ἥσυχος miren, umirjen, lat. dē-sinō, sileō, pōnō (iz *pōsinō), nem. säumen, versäumen zamujati, muditi se)

I. v pomenu (tja) postaviti (postavljati), položiti (polagati), dati (dajati) le pt. situs in sestavljenka pōnō. Kot v. finitum samo pren. pustiti (puščati), dopustiti (dopuščati), pripustiti (pripuščati), (po)trpeti, prenesti (prenašati), dovoliti (dovoljevati), ne preprečiti (preprečevati), ne (u)braniti; abs.: uxor non sinit Pl., sine foris sic (tako = tako odprto) Pl., non feram, non patiar, non sinam Ci. (tega) ne morem, nočem, ne smem dopustiti (trpeti), leges sinunt V., sinunt fata V., dum fata deusque sinebant V., nunc sinite V., dum res sinit O., moretur in libertate sinentibus nobis Plin. iun. z našim dovoljenjem, z našo privolitvijo; z inf.: non sivi accedere Ci., (sc. eae res) respirare non sinunt Ci., nec plura sinit tempus dicere O.; z ACI: Enn. ap. Ci., Pl. idr., nos transalpinas gentes oleam et vitem serere non sinimus Ci., obsequium … praecipitem amicum ferri sinit Ci., vinum ad se omnino importari non sinunt C., ne hostes multas abire sinat S., magnum corpus crescere sinito V., neu sinas Medos equitare inultos H.; v pass. z NCI: hic accusare eum moderate … per senatus auctoritatem non est situs Ci. prepovedano mu je bilo, vinum in dolio sinitur fermentari Col., vitis suci gratiā exire sinitur Plin.; z zahtevnim stavkom: sivi, ut expleret animum suum Ter., sinite, exorator sim Ter.; s samim cj. (poseb. imp. sine, tudi sinas, v molitvah in prošnjah pogosto vrinjen): iam sine sic iratus sit Pl., sine me expurgem Ter., sine veniat Ter. naj le pride, nec sinit, incipiat V., sinite, revisam proelia V., insani feriant sine litora fluctus V., occiderit, sinas, sine nomine Troia V., sine vivat ineptus H., sine pascat durus aretque! H. —

II. v pogovornem jeziku samo sine = naj bo, bodi, (že) prav, v redu: sine: at hercle cum magno malo tuo, si hoc caput sentit Pl., pulcre ludificor, sine Pl.; sine modo le pusti, naj le: sine modo venire salvum Pl., sine modo adveniat Pl.; z obj. v acc. (razen redkih izjem samo pri pesn.): id nos non sinemus Ter., sinite arma viris V. prepustite, sine hanc animam V. pusti mi življenje, non sinat hoc Aiax O., transitum non sinit Plin., ne istuc Iuppiter optimus maximus sīnit (gl. opombo spodaj) L. tega Jupiter … ne daj (ne prizadeni, ne dovoli), tako tudi: illud nec di sinant Plin. iun. ali z izpuščenim obj.: ne di sīrint ali siverint Pl.; elipt. (akuzativu je treba v mislih dostaviti kak inf.): istuc sino (sc. facere) Pl. tega ne storim, sine me (sc. ire) Ter. pusti me, naj grem, binis mensibus porcos sinunt cum matribus (sc. esse) Varr. puščajo pri materah, neu propius tectis taxum sine (sc. crescere) V.; tako tudi pri dvojnem acc.: pontem intactum (sc. esse) sinere Cu. — V pomenu (tja) postaviti (postavljati), položiti (polagati), dati (dajati) le pt. pf. situs 3

I.

1. (tja) postavljen, položen, dan: aurum in latebris situm Pl., ea (sc. mater mortua) exadversum sita erat Ter., nec plus aqua sita siet unam horam Ca., quae (sc. pluma) sita cervices circum collumque coronat Lucr., Romuli lituus … cum situs esset in curia Saliorum Ci.

2. occ.
a) postavljen = ustanovljen, sezidan, zgrajen: ara Druso sita T., vallum duabus legionibus situm T., Philippolim a Macedone Philippo sitam circumsidunt T., urbes Macedonibus sitae T.
b) pokopan, zagrebèn, zasut, starejše pogrében (o umrlih): Pl., Plin., siti dicentur hi, qui conditi sunt Enn. ap. Ci., Marii sitas reliquias apud Anienem dissipari iussit Sulla victor Ci., situs est (sc. Aeneas), quemcumque eum dici ius fasque est, super Numicum flumen L.; od tod kot nagrobni napis: hic siti sunt Acarnanes … L., Lygdamus hic situs est Tib.
c) (pri menjalcu) naložen: immo apud trapezitam situmst (sc. argentum) Pl.; metaf.: quod apud nos fallaciarum sex [s]itumst (po nekaterih izdajah structumst) Pl. —

II. kot adj. pt. pf.

1. kje ležeč, stoječ, nahajajoč se, bivajoč, situm esse kje ležati, stati, nahajati se, biti: in ore sita lingua est finita dentibus Ci., sitae fuere et Thespiades (sc. statuae) ad aedem Felicitatis Plin., ara sub diu (= divo) sita Plin., inter duo genua naribus sitis Plin.
a) (o krajih, mestih) ležeč ali stoječ, situm esse kje stati (ležati), biti: qui locus, quod in media insula est situs, umbilicus Siliciae nominatur Ci., insula ea sinum … claudit, in quo sita Carthago est L., (sc. oppidum) situm inter duas Syrtīs S., urbes … , quae in ora sitae sunt Thraciae N., regio … ipsa contra Parthiae tractum sita Plin., urbs … ex adverso (nasproti) eius (sc. Carthaginis) sita Plin., Chelidonias insulas diximus Asiae … ante promunturium sitas Plin.
b) occ. (o osebah, narodih) kje (pre)bivajoč, domujoč, živeč: Scytharum gens haud procul Thraciā sita Cu., populi post Euphratem et Tigrim amnes siti Cu., cis Rhenum sitae gentes Vell., ultra siti sunt Modubae Plin., Indi procul a nobis ad orientem siti Ap.; pren.: hoc erit tibi argumentum semper in promptu situm Enn. ap. Gell. boš imel vedno pri roki, ti bo vedno na razpolago, in melle sunt linguae sitae vostrae Pl. ležijo v medu = so medenosladki, so sladki kot med, quas artes semper in te intellexi sitas Ter. da so (bivajo) v tebi, haec sita sunt ante oculos Ci. to je navzoče, to je pred našimi očmi (pred nami), voluptates in medio sitas esse dicunt Ci. „da ležijo na sredini“ = da so jih lahko vsi deležni, terrena quaedam inter homines sita Gell. nekatere zemeljske stvari, ki so človeku blizu.

2. metaf.
a) s kom v kaki (tesni ali rahli) zvezi stoječ (se nahajajoč, bivajoč), povezan: socios, amicos, procul iuxtaque sitos S. fr., frater, propinqui, longius siti T.
b) situm esse in aliqua re ali in aliquo stati na čem, sloneti na čem, biti na kom (npr. na meni, tebi, nas, vas), opirati se na koga, kaj, temeljiti na kom, čem, odvisen biti od koga, česa: in patris potestate est situm Pl., in te spes nobis omnis sita est Ter., huic profecto ipsi, quantum est situm in nobis, et opem et salutem ferre debemus Ci., huiusce rei potestas omnis in vobis sita est Ci., qui omnem vim divinam in natura sitam esse censet Ci., in armis omnia sita S., cuius spes omnis in fuga sita erat S., in unius pernicie eius patriae sitam putabant salutem N., in vestra manu situm est z inf.: Ap.

Opomba: Nenav. obl. iz perfektovega debla: siit (= sīvit) Ter., Varr. fr., sieris (= sīveris) Pac. fr., sierit (= sīverit) Pl., sierint (= sīverint) Cu. Sinkop. in skrč. obl.: sīstī, sīstis, sīris, sīrit, sīritis, sīrint, sīsset, sīssent = sīvisti, sīveris, sīverit, sīveritis, sīverint, sīvisset, sīvissent; pf. cj. (v preprosti lat.) sinueris: Lact.

Sinōn² -ōnis, m (Σίνων) Sínon, Ajzimov (Ezimov) (Aesimus) sin, lokav Grk. Potem ko je hinavsko pregovoril Trojance, da so v mesto vzeli lesenega konja, je ponoči izpustil iz njega Grke in tako povzročil konec Troje: V., Hyg., Plin.

sklep⁶ [è] moški spol (-a …) (zaključek, konec) der [Abschluß] Abschluss, der [Schluß] Schluss, der [Beschluß] Beschluss; (zaključni stavek) der [Schlußsatz] Schlusssatz

skrájen utmost, uttermost, outermost, pesniško outmost, extreme; (zadnji) last, the very last

skrájna (najvišja) cena best, highest possible price
skrájna (najnižja) cena the lowest, the rock bottom price
skrájni čas je it's high time
v skrájnem primeru in case of necessity
skrájno prislov extremely, exceedingly, in the highest degree
skrájna meja, sila extremity
v skrájni potrebi (sili) in greatest need
skrájni konec the uttermost end
skrájna nevednost abysmal ignorance
skrájna nevarnost utmost peril
skrájna ponudba the lowest offer
skrájne važnosti of utmost importance
skrájni rok za dobavo je 1. december the latest term for delivery is the 1st of December
seči po skrájnih ukrepih to have recourse to extreme measures
živeti, biti v skrájni bedi to be in the greatest misery (ali in extreme need)

skrátka in short; in sum; in a word

skrátka, nič noče slišati o tem in a word, he won't hear of it
no, skrátka... well, the long and the short of it is..., to cut (ali to make) a long story short
skrátka (= konec koncev) when all is said and done

slavolok samostalnik
1. (spomenik) ▸ diadalív, diadalkapuCesar Konstantin je leta 315 v čast zmage nad tekmecem dal zgraditi slavolok, okrašen z reliefi. ▸ 315-ben Constantinus császár domborművekkel díszített diadalívet építtetett a riválisa felett aratott győzelmének tiszteletére.

2. (praznična konstrukcija) ▸ diadalív, diadalkapu, díszkapuPri Alenki je bilo veselo že v soboto, ko so okraševali njen dom z baloni in postavljali slavolok. ▸ Alenkánál már szombaton nagy volt a vigadalom, amikor lufikkal díszítették fel az otthonát és díszkaput állítottak.
Dan pred poroko sovaščana spletajo venec iz listja bele omele, s katerim okrasijo slavolok. ▸ Egy falubéli esküvője előtt fagyöngylevélből koszorút fonnak, amellyel a díszkaput díszítik.

3. (del cerkve) ▸ diadalívV loku slavoloka so najpogosteje upodobili Kristusov rodovnik. ▸ A diadalív ívében a legtöbbször Krisztus családfáját ábrázolták.Z deli v cerkvi bomo letos nadaljevali, saj je treba restavrirati poslikavo na steni slavoloka in v prezbiteriju. ▸ A templomban a munkálatok idén folytatódnak, hiszen restaurálni kell a diadalív és a kórus falfestéseit.

4. (o obliki) ▸ diadalív
Tudi balustrade je premišljeno razvrstil po mostu in dal postaviti topole ob mostu, ti naj bi oblikovali nekakšen slavolok pred vstopom v staro mesto. ▸ Gondosan elrendezte a mellvédeket is a hídon és nyárfákat állíttatott a híd mentén, hogy diadalívet alkossanak az óváros bejárata előtt.
Za konec se nam je kot slavolok zarisala mavrica, oblaki so se razkadili, veter okrepil, Ahab je prevzel krmilo. ▸ Végül diadalívként szivárvány jelent meg az égen, a felhők szertefoszlottak, a szél felerősödött, és Ahab átvette a kormányt.
Oznaka 800 metrov do cilja je bila na balonu v obliki slavoloka nad cesto. ▸ A „800 méter a célig” jelzés egy diadalív alakú légballonon volt az út felett.

služb|a¹ ženski spol (-e …)

1. (delo) der Dienst, (dnevna Tagdienst, nočna Nachtdienst, Spätdienst, notranja Innendienst, patruljna Patrouillendienst, Streifendienst, policijska Polizeivollzugsdienst, Polizeidienst, pri okencu Schalterdienst, v zaledju vojska Etappendienst)

2. (delovno mesto) die Stellung, die Anstellung, der Dienst (dosmrtna Lebensstellung, državna Staatsdienst)

3. duhovniška, sodniška, profesorska ipd.: das Amt, Priesteramt, Richteramt, Lehramt
škofovska služba das Bischofsamt
|
brez službe stellungslos
… službe Dienst-
(konec der [Dienstschluß] Dienstschluss, leto das Dienstjahr, nastop der Dienstantritt, poškodba ob opravljanju die Dienstbeschädigung, začetek der Dienstbeginn)
biti v službi im Dienst sein
v notranji službi innendienstlich
imeti službo Dienst haben
menjati službo sich verändern
najti službo unterkommen
nastopiti službo seinen Dienst antreten
odpovedati službo kündigen
prošnja za službo die Stellenbewerbung
sposoben za službo dienstfähig
stopiti v službo pri in Dienst treten bei
vzeti v službo in Dienst nehmen, anstellen, einstellen

sōl, sōlis, m (iz *sāu̯ōl; indoev. *séHu̯l̥-, gen. *sH(u)u̯én-s; prim. gr. (at.) ἥλιος, pesn. (homersko) ἠέλιος, dor. ἄλιος in ἀέλιος sonce, σέλας blesk, σελήνη, dor. σελάνα, eol. (lezboško) σελάννα [iz *σελασνα] luna, ἔλη, εἵλη, εἴλη (at.) sončna svetloba, sončna toplota, ἑλάνη bakla, ἁλέα sončna toplota, sl. sonce, starejše solnce = lit. sáulė = let. saũle, got. sauil, skr. svàr, súvar, sū́rya- sonce = got. sunna, stvnem. sunno, sunna = nem. Sonne = ang. sun)

1. sonce: Val. Fl., Stat. idr., mediam fere regionem sol obtinet, dux et princeps et moderator luminum reliquorum, mens mundi et temperatio Ci., solis ignis Ci., solis radii Cu., radiantia lumina solis O., ortus solis S., ab sole orto L., sol veniens H. vzhajajoče sonce, sončni vzhod, sole novo V. ali primo sole Iuv. ob sončnem vzhodu, sole medio Ph. opoldne, sole alto Sen. ph. ali sole magno Gell. ko je sonce že visoko, sol praecipitans Ci. ali occiduus O. v zaton idoče, zahajajoče sonce, sončni zahod, solis occasus C., L., sol oriens et occidens Ci., a primo ad ultimum solem Amm. od vzhajajočega do zahajajočega sonca = od sončnega vzhoda do zahoda, od jutra do večera, supremo sole H. ob sončnem zahodu, pod sončni zahod, pod večer, sol uterque Plin., Cl. sončni vzhod in zahod, duos soles visos L., Sen. ph., Plin., sol mihi excidisse e mundo videtur Ci. prej bi mislil, da se je nebo udrlo, alter sol Amm. (o mesecu), frater solis et lunae Amm. (o perzijskem kralju); preg.: nondum omnium dierum sol occidit L. še bo nastopil jutri dan, solis luce videatur clarius Ci. ali sole ipso est clarius Arn. jasnejše kot sončna luč, jasnejše kot sonce; meton.: hic mutat merces surgente a sole ad eum, quo vespertina tepet regio H. od vzhoda do zahoda.

2. pooseb. Sōl, Sōlis, m Sól = Sónce, sončni bog, grški Ἥλιος, sin Hiperiona in Teje (Thea), brat Lune in Avrore, oče Faetonta, Pazifa(j)e, Kirke idr., pozneje poistoveten z Apolonom (= gr. Φοῖβος): Pl., Varr., Fl. idr., Solem deum esse Lunamque, quorum alterum Apollinem Graeci, alterum Dianam putant Ci., currus, regia Solis O., filia Solis (= Pasiphaë) O.; o bogu sonca pri Germanih: deorum numero ducunt Solem et Lunam C.; o bogu sonca pri Perzijcih: Solem et Mithrem sacrumque et aeternum invocans ignem Cu., Soli victimis caesis milites … docuit Cu.; gen. Solis sončnega boga, sončni
a) pri zemljepisnih imenih, npr. pronunturium Solis (v Afriki) Plin., fons Solis (v Marmariki) Cu., Mel., Solis oppidum ali urbs (= Heliopolis) Plin., Solis insula (ob gedrozijski obali) Plin., Mel., Solis ostia (v Indiji) Mel.
b) Solis gemma Plin. sončni dragulj, nam neznan dragulj.

3. meton.
a) sonce = sončna svetloba (luč), sončni sij (soj), sončna toplota (gorkota, vročina): Ter. idr., Diogenes Alexandro: Nunc quidem paululum, inquit, a sole Ci., ambulare in sole Ci., sol nimius O., sole tepescere nullo O., repercussum sole lumen V., ponere in sole Col., in solem proferre Plin., in sole curatio haec fiat Plin., patiens pulveris atque solis H., seu sol seu imber esset Suet., Libyco sole perusta coma Pr., violento sole torreri Iust. (o Afriki); pl. soles = sončni žarki, sončna pripeka, žgoča sončna vročina: soles nocent capiti Tib., solibus aptus H., glaebasque iacentīs … coquat maturis solibus aetas V., solibus assiduis perusta Lucr., perusta solibus uxor H., assiduis solibus usta arista O., altis solibus obruta hiems Stat., specularia puros admittunt soles Mart., illa quidem … praecipi quis ferat, vitandus soles atque ventos … ? Q.; preg. o delovanju „na soncu“ = v javnosti (naspr. umbra delovanje „v senci“ = ne javno, le v zabavo, za kratkočasje): procedere in solem et pulverem Ci. nastopiti (nastopati) na prašnem, sončnem borišču = javno, doctrinam in solem atque in pulverem producere Ci. = javno (očitno) kazati, prinesti v javnost, cedat forum castris, stilus gladio, umbra (= iurisprudentia) soli (= sončnemu bojišču) Ci.
b) sončen (sončnat) kraj: unam … tecum apricationem in illo Lucretino tuo sole malim Ci. ep., pro isto esse sole Ci. ep.
c) dan: o sol pulcher H., huncine solem tam nigrum surrexe mihi H., sole perfecto Stat. konec dneva, ob koncu dneva, tris … soles erramus pelago, totidem sine sidere noctes V., bis senos soles emensi Sil., illis solibus Lucr., soles hiberni O., soles arti Stat. kratki dnevi, dulces soles mihi surguunt Val. Fl., longis consumere soles cum aliquo Pers.; occ. sončni dan: si numeres anno soles et nubila toto O.

4. metaf. sonce, zvezda = izreden mož, odličnik: P. Africanus sol alter Ci., solem Asiae Brutum appellat H.

soldadura ženski spol spajkanje, lotanje; spajkalno orodje; mesto spajkanja

eso no tiene soldadura (fig) s tem je konec

somme¹ [sɔm] féminin vsota, znesek

en somme skratka, z eno besedo
en somme ronde v okrogli vsoti
somme forfaitaire, globale pavšalna vsota
somme en toutes lettres znesek v besedah
somme en litige sporna vsota
somme totale skupna vsota
somme toute končno, konec koncev, če vzamemo vse skupaj
faible, grosse somme majhna, velika vsota
dépenser des sommes folles potrošiti blazne vsote
faire la somme de deux nombres sešteti dve števili

suonatore, sonatore m (f -trice) glasba glasbenik, glasbenica; godbenik; instrumentalist, instrumentalistka:
suonatore ambulante potujoči godbenik
buonanotte ai suonatori! pog. pa zbogom!, zadeve je konec!

sopportazione f

1. prenašanje; trpljenje

2. potrpljenje; toleriranje:
anche la mia sopportazione ha un limite tudi mojega potrpljenja je enkrat konec

sortie [sɔrti] féminin izhod, izstop; odhod; izvoz, izvažanje; militaire izpad; napad; bojni polet vojnega letala; pluriel, commerce izplačila

à la sortie de l'hiver, de l'école, du théâtre ob odhodu, ob koncu zime, šole (pouka), gledališke predstave
sortie de bain, de bal kopalni, večerni plašč
sortie des classes konec šole (pouka)
sortie d'un roman izid romana
sortie d'essai poskusna vožnja
sortie sur la rue izhod na ulico
sortie d'une nouvelle voiture začetek prodaje novega avtomobila
sortie de secours izhod v sili
droits masculin pluriel de sortie izvozna carina
examen masculin de sortie zaključni izpit
tentative féminin de sortie (militaire) poskus izpada
le professeur a fait une sortie contre la jeunesse profesor je napadel mladino
l'aviation a effectué plus de mille sorties aviacija je izvedla več kot tisoč bojnih poletov
se ménager une (porte de) sortie zagotoviti si možnost, da se izvlečemo iz zadrege, figuré pustiti si ena, zadnja vratca odprta

spacciato agg.

1. prodan:
è spacciato pren. izgubljen je, z njim je konec

2. razpečevan

spódnji (-a -e) adj.

1. basso, inferiore; di sotto:
spodnji tok reke il corso inferiore del fiume
spodnji Pad il basso Po
spodnji del trebuha basso ventre, addome
spodnje nadstropje il piano di sotto

2.
spodnja stran il rovescio
spodnja, zgornja stran medalje, tkanine il rovescio, il diritto della medaglia, di una stoffa

3. (nanašajoč se na najnižjo stopnjo česa) minimo:
spodnja dovoljena teža peso minimo
spodnja vrednost valore minimo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mat. spodnja aproksimacija approssimazione per difetto
anat. spodnja čeljust mandibola
anat. spodnja okončina estremità inferiore
lingv. spodnja jezikovna plast sostrato
geol. spodnja kreda basso cretaceo
geol. spodnja plast sottosuolo, sostrato
bot. spodnja stran lista ipofillo
obl. spodnje hlače mutande; slip
obl. spodnje krilo sottogonna
spodnje perilo biancheria intima
spodnje žensko perilo intimo da donna, dessous
spodnji del base (bicchiere), fondello (calzoni), piede (mobile, busto), suola (aratro, forno)
spodnji del jadra bordame
navt. spodnje jadro trevo
grad. spodnji del stropa soppalco
polit. spodnji dom Camera bassa
zool. spodnji grgavec laringe
spodnji konec mize coda di tavola
num. spodnji krajec kovanca esergo
spodnji krožnik sottopiatto
mitol. spodnji svet inferi
grad. spodnji temelj sottofondazione

spoštovánje respect moški spol , estime ženski spol , considération ženski spol , hommage moški spol , vénération ženski spol

spoštovanje samega sebe respect (ali estime) de soi-même
brez spoštovanja sans respect, irrespectueux, irrévérencieux
poln spoštovanja plein de respect, respectueux, plein de vénération (ali de révérence)
imeti spoštovanje do koga avoir du respect (ali de l'estime) pour quelqu'un, respecter, estimer quelqu'un
izkazati spoštovanje komu témoigner du respect à quelqu'un
navdati s spoštovanjem inspirer du respect (ali de l'estime) (à quelqu'un)
uživati splošno spoštovanje jouir de l'estime générale
uživati veliko spoštovanje être tenu en grande estime par, être très estimé par, avoir une large place dans l'estime de quelqu'un
zbuditi, pridobiti si spoštovanje se faire respecter, s'attirer (ali inspirer, imposer) le respect
pri vsem spoštovanju do Vas avec tout le respect que je vous dois
moje spoštovanje Vaši soprogi! mes hommages à Madame votre épouse!
(pozdravljam) z odličnim spoštovanjem (konec pisma) veuillez agréer, Monsieur (oz. Madame), l'expression de mes sentiments respectueux (ali de mon profond respect), recevez, Monsieur (oz. Madame), l'assurance de ma considération distinguée (ali de ma parfaite considération)
spoštovanja vreden estimable, respectable, vénérable
spoštovanje zbujajoč qui inspire (ali impose) le respect (ali l'estime)

spoštovánje respeto m ; estima f , estimación f ; aprecio m ; veneración f

spoštovanje samega sebe propia estimación
ki je brez spoštovanja irrespetuoso, irreverente
pri vsem spoštovanju do Vas con todos los respetos debidos (a usted)
navdati s spoštovanjem infundir respeto
izkazati spoštovanje respetar
imeti spoštovanje za (do) tener buena opinión (ali un alto concepto) de
dobiti si, zbuditi spoštovanje hacerse respetar, imponerse
uživati veliko spoštovanje gozar de alta estimación, ser muy respetado
moje spoštovanje Vaši soprogi! mis respetos a su señora!
s spoštovanjem (konec pisma) respetuosamente; quedo de usted atento y seguro servidor (krajšava: atto. y s.s.)
zbujajoč spoštovanje que inspira respeto
spoštovanja vreden estimable; apreciable; digno de estimación (ali de aprecio)

sprédnji front; fore

najbolj sprédnji foremost, first
sprédnji konec front (ali fore) end
sprédnji jambor foremast
sprédnja noga foreleg, forefoot
sprédnja os front axle
sprédnji sedež front seat
sprédnja stran (v knjigi) frontispiece
sprédnji vagon front carriage
sprédnja zavora frontwheel brake, front brake

sréčen (-čna -o) adj.

1. felice; prospero; radioso:
počutiti se srečnega sentirsi felice
srečen zakon, srečna ljubezen un matrimonio, un amore felice
srečni časi tempi felici

2. (zelo vesel, zadovoljen) felice, contento:
srečen je, če ga pustijo pri miru è contento se lo lasciano in pace

3. fortunato; beato:
srečni dobitnik il fortunato vincitore
naredil sem izpit. Srečen ti! ho dato l'esame. Beato te!
pren. ne imeti srečne roke pri čem non fare una scelta felice, non imbroccare
roditi se pod srečno zvezdo nascere sotto una buona stella

4. (ki uspešno, ugodno poteka) felice; buono; fausto:
srečno pot! buon viaggio!
srečni dogodek il fausto evento

5.
srečen konec lieto fine, happy end