Franja

pli [pli] masculin guba, zgib; pregib, guba na koži; ovojnica, kuverta; pismo; vzetek (pri kartanju)

sous ce pli v prilogi
sous pli recommandé priporočeno
jupe féminin à plis nagubano krilo
mise féminin en plis umetni koder
pli cacheté, chargé zapečateno, vrednostno pismo
pli de pantalon guba od likanja na hlačah
faux pli guba na obleki, kjer ne bi smela biti
les plis (et les replis) du cœur najskrivnejši kotički srca
faire des plis delati gube, gubati se
ne pas faire un pli (obleka) brezhibno se prilegati, biti kot ulit; figuré gladko iti, ne predstavljati problema
(familier) ça ne fait pas un pli to ne predstavlja nobene težave; to je gotovo, zanesljivo
mettre deux lettres sous le même pli dati dve pismi v isto kuverto
prendre un pli dobiti gubo
(figuré) prendre un (mauvais) pli privzeti (slabo) navado

Plūtō in Plūtōn -ōnis, m, acc. -ōna H. (Πλούτων) Plúton, bog in kralj podzemlja, soprog Prozerpine, Jupitrov in Neptunov brat: V., H. idr. — Adj. Plūtōnius 3 Plútonov = podzemeljski: domus H. = grob, coniux (= Proserpina) Prud.; subst. Plūtōnia -ōrum, n (sc. loca) Plútonsko (Plutónija), neki nezdrav kraj v Aziji, menda v Lidiji, kjer je bilo (kot omenja Strabon) Plutonovo svetišče: Ci.

podium -iī, n (tuj. ποδίον)

I.

1. podstavek, podzid(ek), podpora,podnožje, podij za stebre: Vitr.; zlasti pred orkestro: Vitr.

2. spodnji opaž, panel ob steni sobe: Ulp. (Dig.)., supra podium columnae Vitr., sin autem circa aedem ex tribus lateribus podium faciendum erit Vitr., podii altitudo ab libramento pulpiti cum corona et lysi Vitr., corinthii simplices habent columnas aut in podio positas aut in imo Vitr., est et aliud cubiculum a proxima platano viride et umbrosum, marmore excultum podio tenus Plin. iun.

3. terasast napušč, balkon nad notranjim obzidjem amfiteatra ali cirkusa, kjer so bili najboljši, z zaščitnimi mrežami pred živalmi zavarovani sedeži za ugledne goste (za prireditelja in voditelja iger, senatorje, vestalke, tuje poslance, cesarje): nam perraro praesidere, ceterum accubans, parvis primum foraminibus, deinde toto podio adaperto spectare consueverat (sc. Nero) Suet., tanta copia invecta, ut retia coercendis feris podium protegentia sucinis nodarentur Plin., et Catuli Paulique minoribus et Fabiis et omnibus ad podium spectantibus Iuv. —

II. podstavek, spodnji okvir, podnožka, podnožje, podnožnik (čisto lat. suggestus):

1. za sode: Pall.

2. za panje: podia ternis alta pedibus fabricantur Pall.

podróčje (-a) n

1. zona, regione, territorio, area; bacino; comprensorio:
kmetijsko področje zona agraria
hribovito, ravninsko področje territorio montano, pianeggiante, regione montana, pianeggiante
potresno področje zona sismica
dvojezično področje area bilingue
arktično področje terre artiche
nerazvito, pasivno področje zona depressa
meteor. področje nizkega, visokega zračnega pritiska depressione atmosferica; zona, area d'alta pressione

2. ramo, settore, campo; sfera, ekon. comparto:
gospodarsko, politično, znanstveno področje settore economico, politico, scientifico
človekova dejavnost na materialnem, duhovnem področju l'attività umana nella sfera materiale, spirituale
področje znanstvenega raziskovanja il settore della ricerca scientifica
vplivno področje sfera d'influenza
področje industrijskega vohunstva il giro dello spionaggio industriale
področje dejavnosti raggio d'azione
pravo je področje, kjer je posebej doma il diritto è il campo di sua specifica compentenza

3. anat. regione:
hrbtno, ledveno področje regione dorsale, lombare

point¹ [pɔ́int] samostalnik
konica, bodica, ost (igle, noža, svinčnika, jezika itd.)
arhaično bodalo, meč
tehnično koničasta priprava, dleto, šilo, črtalnik, graverska igla
lov cilj, postojanka (psov)
množina udje, okončine (zlasti konjeve), parožki (jelen)
slovnica pika (tudi full point)
tisk enota za velikost tiskarskih črk (0,376 mm), izbočena točka v Braillovi pisavi
matematika točka (point of intersection sečišče)
decimalna pika; točka na zemljevidu, cesti itd.
fizika stopinja (temperature na lestvici), stopnja
geografija rtič
geografija stran neba (cardinal points glavne strani neba)
točka, kraj, mesto, cilj, namen (point of destination namembni kraj; ekonomija point of entry vstopno pristanišče)
trenutek, moment (odločilni, kritični at the point of death umirajoč)
točka dnevnega reda (to differ on several points ne strinjati se v več točkah)
poanta, bistvo, odlika, svojstvo; cilj, namen, smisel (there is no point in doing it nima smisla to narediti)
poudarek (to give point to one's words dati poudarek svojim besedam)
(karakteristična) poteza, lastnost, odlika (his strong, weak point njegova močna, šibka točka; it has its points ima svoje dobre strani)
ekonomija točka pri racioniranju ali ocenjevanju blaga
šport točka (to lose on points izgubiti po točkah, points win zmaga po točkah)
šivana čipka
glasba znak za ponovitev, karakteristični motiv, tematičen vstavek
vojska predstraža, izvidnica
britanska angleščina kretnica

ekonomija to be on points biti racioniran (blago)
to be off points biti v svobodni prodaji
ekonomija to put on points racionirati
at all points temeljito, popolnoma, v vseh ozirih
at the point of na robu, blizu
at the point of the pistol z namerjeno pištolo
at the point of the sword z grožnjo, nasilno
at this point v tem hipu, na tem mestu (v govoru itd.)
to be on the point of pravkar nameravati
beside (ali off, away from) the point neprimeren, ne na mestu
to bursting point (sit) da bi počil
boiling-point vrelišče
freezing-point ledišče
melting-point tališče
to bring to a point dovršiti, končati
a case in point ustrezen primer
to carry (ali gain) one's point doseči svoj smoter
to come (ali get) to the point priti k stvari, priti do odločilnega trenutka
to give point to s.th. poudariti kaj
šport to give points to s.o. dati komu prednost v igri, figurativno biti močnejši
figurativno nine points skoraj vse, 90 procentov
possession is nine points of the law če kaj imaš, imaš vedno prav
to dine on potatoes and points jesti samo krompir
in point ustrezen, umesten
in point of glede na
in point of fact pravzaprav, resnično
point at issue sporna točka
a point of interest zanimiva podrobnost
the point of the jaw brada
a knotty point zamotana stvar
to keep to the point ostati pri stvari
to lack point ne biti prepričljiv
to make a point of vztrajati na čem, poudarjati
šport to make (ali score) a point doseči točko; dokazati resničnost trditve
to make s.th. a point of honour smatrati kaj za častno zadevo
a moot point dvomljiv dokaz
ameriško point of origin kraj porekla
not to put too fine a point on it brez ovinkov povedati, ne prikrivati
to press a point vztrajati pri čem, pritiskati na kaj
point of no return aeronavtika nevarna cona, figurativno od kjer ni vrnitve
to see the point razumeti poanto
to stand upon points paziti na vsako malenkost, biti prenatančen
to stick to the point ostati pri stvari
to stretch (ali strain) a point narediti izjemo, pogledati skozi prste
one's sore point boleča točka
there is no point in it nima smisla
to the point stvarno
up to a point do neke mere
turning-point preokret
point of view stališče, mnenje
that is the point to je vprašanje, to je poglavitna stvar
parlament point of order dnevni red

Pompēius 3 (osk. pompe = quinque, Pompēius torej = Quīnctius) Pompêj(ev), ime rimskega (prvotno oskijskega) plebejskega rodu. Njegovi najznamenitejši predstavniki so:

1. Q. Pompeius Kvint Pompej, ki se je kot konzul l. 141 in kot prokonzul l. 140 neuspešno vojskoval z Viriatom in Numancijani (Numantinci): Ci.

2. Q. Pompeius Rufus Kvint Pompej Ruf, tribunus plebis l. 100, konzul l. 88 s Sulo, vojskovodja v vojni z Mitridatom; na povelje Pompeja Strabona so ga usmrtili vojaki: Ci.

3. Q. Pompeius Bithynicus Kvint Pompej Bitinijski, Ciceronov prijatelj, je l. 75 uredil Bitinijo kot provinco; l. 48 je bil skupaj s svojim sorodnikom Pompejem Velikim usmrčen na egiptovski obali: Ci.

4. Cn. Pompeius Strabo Gnej Pompej Strabo(n), pretor l. 94, konzul l. 89, se je kot vojskovodja proslavil v vojni zoper zaveznike (Marsicum bellum): Ci., Vell., Fl.

5. Cn. Pompeius Magnus Gnej Pompej Veliki, sin Gneja Pompeja Strabona, rojen l. 106, premagalec pomorskih roparjev in kralja Mitridata, triumvir s Cezarjem in Krasom od l. 60; Cezar, s katerim se je Pompej sprl l. 49, ga je premagal l. 48 pri Farzalu, zato je zbežal v Egipt, kjer je bil na obali umorjen po ukazu tamkajšnjega kralja Ptolemaja XII.: Ci., C. idr.

6. njegova sinova Cn. in Sextus Pompeius Gnej in Sekst Pompej sta nadaljevala vojno proti Cezarju; prvi je bil l. 45 premagan pri Mundi in kmalu potem na begu umorjen, drugi pa se je s spremenljivo bojno srečo vojskoval na morju do l. 35, ko so ga usmrtili v Miletu: C., Auct. b. Hisp., Vell.

7. Pompeia Pompêja
a) soproga Publija Vatinija: Ci.
b) vnukinja Kvinta Pompeja Rufa, od l. 67 Cezarjeva tretja soproga; l. 61 se je zaradi njenega prešuštvovanja s Klodijem ločil od nje: Suet.
c) hči Pompeja Velikega, soproga Sule Favsta: Auct. b. Afr.

8. Pompeius Vārus Pompej Var, Horacijev tovariš v bitki pri Filipih: H.

9. Pompeius Grosphus Pompej Grosf, sicilski posestnik, Horacijev prijatelj: H. — Pl. Pompēī -iōrum, m možje, kakršen je bil Pompêj, možje kot Pompêj: T. — Adj.

1. Pompēius 3 Pompêjev: lex Ci., domus Ci., O., via Ci., porticus Pr., umbra O. Pompejeva stebrišča (na Marsovem polju).

2. Pompēiānus 3 Pompêjev: Plin., curia Suet., porticus Vitr., equitatus C., theatrum Mart. Pompejevo (od Pompeja zgrajeno) gledališče, Notus Mart. veter, ki je pihal v zastore Pompejevega gledišča; subst. Pompēiānus -ī, m Pompêjev pristaš, pompêjevec, pompejánec: C., T., Lucan., Sen. ph., Vell.

port¹ [pɔ:t] samostalnik
pristanišče, luka, pristaniško mesto
figurativno zavetje, pristan

port of call pristanišče, kjer ladja pristane
to call at a port pristati v nekem pristanišču
to clear port izpluti iz pristanišča
to make port pripluti v pristanišče
close port rečno pristanišče
port of destination namembno pristanišče
port of distress oskrbovalno pristanišče
port of entry (exit) carinska luka
free port svobodna luka
naval port vojna luka
port of embarcation luka za vkrcavanje
port of discharge luka za izkrcavanje
picked port pristanišče po izbiri, izbrano pristanišče
port of refuge pristanišče v sili
port of registry domače pristanišče
ekonomija port of risk insurance zavarovanje pred nevarnostjo v pristanišču
port admiral admiral vojne luke
any port in a storm v sili je vsako zavetje dobro

portage¹ [pɔ́:tidž] samostalnik
nošenje, transport; transport broda od ene plovne reke do druge
ekonomija voznina, nosnina, dostavnina

mariner's portage kraj, kjer se mora tovor prenesti

porticus -ūs, f (iz *porticos, izpeljano iz portus dohod, dostop)

1. na strani odprto hodišče, odprta lopa, galerija, stebrišče, stebriščni hodnik: Mart. idr., paululum inambulare in porticu Ci., et balineae et ambulacrum et porticus Ci., viae latae, porticus, templa Ci., paululum ambulavisse in porticu Ci., illos porticibus rex accipiebat in amplis V., utrisque (sc. aedibus) porticum superposuisse Icti.; occ.
a) = βασιλική sodna dvorana, sodišče, sodna lopa, kjer je stal pretorjev sodni stol: Sopatrum de porticu in forum deicere Ci.
b) veža, dvorana = predšotor(je): saucii opplent porticūs Enn. ap. Ci.
c) vrsta branilnih streh, prehodne galerije, ki si jih tvorile med sabo povezane vineae; branile so graditelje oblegovalnega nasipa pred sovražnikovimi izstrelki: pedalibus lignis porticus integebantur C.
d) nadstrešek, pristrešek, ponjava: Col.

2. meton. po dvorani oz. veži ἡ ποικίλη στοά, v kateri je poučeval stoik Zenon, imenovana stoiška filozofska šola, stoiška filozofija, stoiška ločina (sekta): Chrysippus, qui fulcire putatur porticum Stoicorum Ci., clamat Zeno et tota illa porticus tumultuatur Ci. fr., Chrysippi porticus et grex autumat H., ex eadem porticu prudentiores homines Gell., porticus Atticae Tert.

Opomba: Skrč. gen. pl. porticum: Vitr.; porticus kot masc.: Petr.

pòsao pòsla m, mn. pòslovi pòslōvā in pòsli posálā in pȍsālā
1. delo: dati se na posao lotiti se dela; posao dobro napreduje
2. opravek: imam tamo još neki posao; putovati -om potovati po opravkih
3. podjetje: uvijek nešto treba, a osobito vama koji imate tako dobro uveden posao
4. kupčija: posao ide labavo; zaključiti trgovački posao s kim
5. naloga: posao kritike nije da literate stvara, nego da ih organizuje
6. zadeva: ministarstvo spoljnih, inostranih, vanjskih poslova; umiješati se u tude poslove; čeljade koje ti ovo piše drži da je tvoja vjeridba već gotov posao
7. skrb: posao dati kome
8. opravek, skupna zadeva: s ovim ljudima neću imati posla
9. batali ćorava posla pusti pri miru, kar ni nič; nisu to čista posla tu nekaj ni v redu; gledaj svoj posao = gledaj svoja posla = gledaj svoga posla brigaj se za svoje zadeve, ne praskaj se, kjer te ne srbi; još mi to treba, taman posla še to bi mi bilo potrebno, to nikakor ne

post² [póust] prehodni glagol
razglasiti, oznaniti, objaviti, afiširati; nalepiti plakate (up)
ameriško prepovedati vstop z napisno tablo

posted property posest, kjer je vstop prepovedan

posto² m

1. mesto:
prendere il proprio posto sesti na svoje mesto
mettere ogni cosa al proprio posto dati vse na svoje mesto
avere la testa a posto pren. biti moder, preudaren
essere a posto biti urejen, v redu
essere, sentirsi a posto con la coscienza imeti mirno vest
essere una persona a posto biti spodoben, zaupanja vreden
mettere a posto qcn. koga okregati, ošteti
tenere la lingua a posto govoriti premišljeno, brzdati jezik
al posto di namesto

2. (prosto) mesto, prostor:
fare, lasciare un po' di posto narediti, pustiti malo prostora
posto barca navt. privez
posto letto ležišče (v hotelih, bolnicah ipd.)
posto macchina avto (parkirni) prostor; ekst. sedež:
automobile a cinque posti petsedežni avtomobil
posto in piedi stojišče
posto a sedere sedež
posto d'onore častno mesto
posto in Parlamento sedež v parlamentu

3. voj.
posto di blocco blok
posto di comando komandno mesto
posto di guardia stražarsko mesto
posto di medicazione previjališče

4. mesto, delo, služba, funkcija:
un posto di segretario mesto tajnika
ha trovato un ottimo posto našel je odlično službo
mettersi a posto najti lepo delo, službo

5. kraj, mesto:
usanze del posto krajevne navade
sul posto na mestu:
recarsi sul posto oditi na mesto
conquistare un posto al sole pren. izboriti si mesto pod soncem

6. (javni) lokal:
ti porto in un posto dove si mangia bene peljal te bom v lokal, kjer se dobro je

7. evfemistično stranišče:
devo andare in quel posto moram na stranišče

potípati (-am) perf. ➞ tipati

1. toccare, palpare, palpeggiare, tastare; sentire:
potipaj, kako mehka je ta volna senti com'è morbida questa lana
zdravnik je potipal žilo il medico tastò il polso
pren. kmalu ga je potipala smrt a momenti moriva
pren. potipati koga za pravo žilico, potipati koga tam, kjer je najbolj občutjiv toccare uno sul vivo

2. pren. tastare:
potipaj ga, če namerava prodati tasta un po' se è disposto a vendere

3. pren. (pretepsti) bastonare, picchiare; castigare:
potipati koga s krepelcem rompere il groppone a uno a suon di randellate

prae-cox -cocis (prae in coquere)

1. predčasno zrel, prezgodaj dozorel, (pre)zgodaj (ravno) zrel, prezgodnji, prezgoden, predčasen: rosa praecoxa Plin., pira praecocia Col.

2. predčasno ((pre)zgodaj) sad rodeč (prinašajoč): vites Col., arbores Plin.; meton.: situs p. Plin. ali loca praecocia (tudi samo praecocia) Plin. kjer sad(ovi) zgodaj (do)zori(jo).

3. metaf. predčasen, prezgodnji, prezgoden, prenagljen, nezgoden: Afr. ap. Gell., Mart., Sen. tr., Stat., Tert. idr., ingeniorum velut praecox genus Q., pugna Enn. ap. Non., fuga Luc. ap. Non., gaudium Cu., audacia Sen. ph. — Soobl. prae-coquis -e: vites praecoquis fructus Col., praecoquem fructum Cu. prae-coquus 3: uvas praecoquas Col.

prae-pōnō -ere -posuī -positum (prae in pōnere)

1. postaviti (postavljati) kaj spredaj (pred kaj, na začetek česa), predpostaviti (predpostavljati): T. idr., versūs in fronte libelli O., ut aedibus ac templis vestibula et aditūs, sic causis principia proportione rerum praeponere Ci., ultima primis H., hoc (to besedo) praeposui Ci.; dat.: undique decerptam fronti praeponere olivam H. (gl. pod olīva).

2. postaviti koga za načelnika (predstojnika, nadzornika, vodjo, poverjenika), postaviti koga na čelo: O. idr., tyranni Lacedaemoniis praepositi N., Cethegus caedi praeponitur Ci. Cetegu se zaupa (poveri) poboj, aliquem bello, navibus, provinciae C., quae praeposita (prednica) erat oraculo sacerdos Ci., cubiculo praepositus Suet. komorni strežnik; poseb. kot voj. t.t. praepositum esse poveljevati, biti komu poveljnik; z dat.: militibus C., castris Auct. b. Hisp., toti officio maritimo C. biti vrhovni poveljnik (admiral) celotne mornarice, poveljevati celotni mornarici; abs.: praeponere aliquem mediā acie C., praeponere aliquem in laevo cornu L. postaviti koga za poveljnika čemu, in eā orā, ubi praepositus sum Ci. kjer sem vrhovni poveljnik, forte illo loco praepositus L. ki je bil poveljnik (ki je imel poveljstvo) na tem kraju. — Subst. praepositus -ī, m predstojnik, načelnik, nadzornik, predpostavljeni, nadrejeni: rerum curae Caesaris Plin., aquarum Front. vodni nadzornik, nadzornik voda, Tyrii textrini, urbanae familiae Amm.; poseb. (abs.)
a) vojaški poveljnik, častnik, oficir, predpostavljeni, nadrejeni (naspr. gregarius miles): gregarius cavet praepositos T.
b) namestnik v provinci: Suet.; praeposita -ae, f prednica, predstojnica, opatinja (poseb. v samostanih): Eccl.

3. metaf. prednost da(ja)ti čemu pred čim, postaviti (postavljati) kaj nad (pred) kaj, imeti raje: se alteri T., amicitiam patriae Ci., salutem rei publicae vitae suae Ci., hominum Iovisque opulentissimo regno bonam existimationem N.; subst. pt. pf. praepositum -ī, n (nav. v pl.) nekaj izvrstnega, izvrstno, kar ni sicer absolutno dobro, ne gre pa ga zavreči (npr. bogastvo); prevod stoiškega izraza προηγμένον: Ci.

Opomba: Star. pf. praeposivi: Pl.; sinkop. pt. pf. praeposta: Lucr.

praetervectiō -ōnis, f (praetervehī) vožnja mimo česa, objadranje: in praetervectione omnium, qui ultro citroque navigarent Ci. tam (na točki), kjer so se morali peljati mimo vsi, ki …

praetor -ōris, m (iz *prae-i-tor; praeīre) pravzaprav „predhajač“, „predhodnik“ od tod

1. vodja, predstojnik, načelnik: praetor dictus, qui praeiret iure et exercitu Varr.; o načelniku (županu) mesta Lavinij: L.; o načelniku (županu) mesta Kapua: Ci.; o kartažanskih sufetih: N.; o rimskem konzulu kot vrhovnem sodniku: iis temporibus nondum consulem iudicem, sed praetorem appellari mos fuerit L.; prim.: regio imperio duo sunto, iique praetereundo, iudicando, consulendo praetores, iudices, consules appellantor Lex ap. Ci. — Od tod praetor maximus L. = dictator.

2. pretor = sodnik. Ko so l. 366 leges Liciniae Sestiae plebejcem prinesle pravico do konzulata, sta konzula izgubila sodna pooblastila; ta so zaupali posebnemu patricijskemu oblastniku, imenovanemu praetor. Pretor je bil uradni stanovski kolega konzulov in je v njuni odsotnosti imel v rokah najvišjo državno oblast. Ker pa so se sodni posli vse bolj množili, so mu l. 247 pridružili še drugega pretorja, ki so mu zaupali sodstvo v sporih rimskih državljanov s tujci; zato se je imenoval praetor peregrinus. Od tedaj so prejšnjega (prvega) pretorja imenovali praetor urbanus; ta je razsojal v zasebnih pravdah med rimskimi državljani, v javnih procesih pa le po naročilu rimskega ljudstva (lege populi). Od l. 337 naprej so tudi plebejci lahko postali pretorji. Po osvojitvi Sardinije l. 227 so Rimljani vsako leto volili štiri pretorje (dva izmed njih sta upravljala provinci Sardinija in Sicilija), od l. 197 pa še dva pretorja za Hispanijo. Ko so l. 149 uvedli quaestiones perpetuae (gl. pod quaestiō), se je položaj spremenil. Pretorji so eno leto službovali v Rimu kot predsedniki „stalnim zbornim sodiščem“ in so šele drugo leto odpotovali v katero od mirnih provinc kot propretorji (propraetores ali pro praetore), enako kot bivši konzuli v nemirne province kot prokonzuli (proconsules); zato je včasih praetor = propraetor Ci., celo = proconsul Ci. S številom sodišč je raslo tudi število pretorjev: v času Sule jih je bilo sprva 8, pozneje 10, v času Cezarja 16, za časa Avgusta 10, 14 in celo 18: Vell., Suet. V mestu je imel pretor 2, zunaj mesta 6 liktorjev. Kot predsednik (prvomestnik) sodišča je sedel v togi, obrobljeni s škrlatnim trakom (praetexta), na odru (tribūnal), in sicer na kurulskem stolu (sella curūlis), ob njem pa so sedeli sodniki na navadnih stolih (subsellia). Manjše in neznatnejše spore je obravnaval kjer koli in po hitrem postopku sam, brez prisednikov (ex aequo loco iudicare, de plano iudicare). Po nastopu službe je z odra (tribunala) razglasil svoj edictum (povzetek svojih pravnih načel za vse dvomljive primere) ter ga dal napisati na pobeljeno tablo (album) in javno objaviti. Poleg tega so mestni pretorji skrbeli tudi za vodenje javnih iger (ludi Apollinares, Circenses, Megalenses) in v letih, ko ni bilo cenzorjev, tudi za upravo javnih poslopij. V času cesarjev so bila pooblastila pretorjev dokaj omejena, ostala sta jim le skrb za izvedbo iger (cura ludorum) in opravljanje manj pomembnih pravnih poslov. Praetor primus Ci. pretor, ki je prvi izvoljen (kar je veljalo za častno znamenje ljudske naklonjenosti). Nekaj povsem drugega so praetores aerarii erárni prétorji = blagajniški ravnatelji, finančni uradniki, ki jih je uvedel Avgust; ta funkcija je obstajala do cesarja Klavdija: T., Suet.

3. vojskovodja, poveljnik: veteres omnes magistratūs, quibus pareret exercitus, praetores appellaverunt Asc.; od tod legatus pro praetore C. poveljnikov namestnik (ko je imel imperium), praetor Thessaliae C. vojskovodja. Večinoma o nerimskih narodih: Ci. idr., decem praetores Atheniensium (= gr. στρατηγοί) N., praetor exercitūs Cu.; tudi praetor Syriae (= namestnik) Cu., praetor navalis Vell. pomorski poveljnik, admiral.

praetōrius 3 (praetor)

1. prétorski: provincia, potestas, turba Ci., comitia C., Ci., L. za izvolitev pretorjev, edictum Ci., ius Ci. od pretorja izhajajoče; tako tudi actio Icti., tutor G., Ulp. od mestnega pretorja postavljen.

2. prétorski = k prétorju v provinci sodeč, próprétorski, namestniški, namestnikov: domus Ci. pretorjevo uradno stanovanje (v provinci), cohors Ci. namestnikovo spremstvo, exercitus Fl.

3. poveljniški, poveljnikov, vojskovodjev: imperium (pri ladjevju) Ci. nadpoveljništvo, nadpoveljstvo, vrhovno poveljstvo, navis L. admiralska, classica Pr. poveljnikovo znamenje za napad, cohors C. poveljnikova telesna straža (iron.: scortatorum praetoria cohors Ci. (o Katilinovi tolpi)); pozneje = cesarjeva telesna straža, cesarska garda (nav. cohors praetoriana) T., castra Plin., Amm. pretorijánska vojašnica, porta C. sprednja (proti sovražnikom obrnjena) vrata, kjer je stal poveljniški šotor. — Od tod subst.
a) praetōriae -ārum, f (sc. cohortes) pretorijánske kohórte, pretorijánci: Aur.
b) praetōrius -iī, m (sc. vir) bivši prétor, mož pretorskega stanu: C. , Ci., N., Plin., Vell.
c) praetōrium -iī, n α) uradna hiša (uradno stanovanje, urad) namestnika v provinci: adesse praetorio Cu., candelabrum in praetorium deferunt quam occultissime Ci.; metaf. (knežja, kraljeva) palača, dvor: praetoria regis Iuv. Od tod vsako krasno poslopje, palača, gosposka hiša, selski (podeželski) dvorec, pristava: Iuv., Stat., Suet., Porph. β) pretórij = glavno (osrednje) mesto v rimskem vojaškem taboru (kjer je bil poveljniški šotor, ara, augurale in tribunal), glavni stan v taboru, glavno poveljstvo, tudi sam poveljniški šotor: S., Pr. idr., fit celeriter concursus in praetorium C. glavno mesto, in praetorio tetenderunt Albius et Atrius L., alterum illi iubet praetorium tendi C. drug glavni stan, in praetorium se contulit C. v poveljniški šotor; pesn. metaf. matičnjak v panju (ulju): in praetoria densae (sc. apes) miscentur V. γ) meton. γα) vojni svet, ki se je shajal v glavnem stanu: praetorium mittere L., praetorio dimisso signa concinunt L. γβ) cesarjeva telesna straža, cesarska garda: Plin., Suet. idr., militiam orant, igitur in praetorium accepti T., praefectus praetorio T., Suet., Icti. načelnik cesarske telesne straže, poveljnik cesarske garde (pretorijancev); bila sta dva.

práskati (-am)

A) imperf.

1. grattare; graffiare; raschiare:
praskati z nožem po zidu raschiare il muro con un coltello
pren. boj se tistega, ki spredaj liže, zadaj praska guardati dagli ipocriti

2. grattare, crepitare, stridere:
krogle so praskale le pallottole crepitavano
praskati po časopisih scrivere su giornali
praskati po strunah strimpellare la chitarra

3. pog. andare, camminare

B) práskati se (-am se) perf. refl. grattarsi:
praskati se po glavi grattarsi la testa
pren. vulg. praskati se po jajcih grattarsi la pancia
ne praskaj se, kjer te ne srbi non impicciarti negli affari altrui

pravíca (-e) f

1. giustizia; giusto:
iskati, najti pravico cercare, trovare giustizia
to, da eni dobijo vse, drugi pa nič, ni pravica non è giusto che alcuni abbiano tutto, altri niente
prepričan sem, da se bo pravica izkazala sono convinto che giustizia sarà fatta

2. diritto; facoltà:
imeti pravico do aver diritto a
odpovedati se kaki pravici rinunciare a un diritto
človekove, demokratične, pravne, ustavne pravice diritti dell'uomo, democratici, giuridici, costituzionali
dedna pravica diritto all'eredità
volilna pravica diritto di voto
pravica do pritožbe diritto al ricorso
pravica najmočnejšega il diritto del più forte
po vsej pravici a buon diritto

3. pren. (oblast, sodišče) giudici; giustizia:
pravica je bila mnenja, da osumljeni ni bil prišteven i giudici furono del parere che l'imputato non fosse sano di mente, capace di intendere e volere
priti v roke pravice cadere nelle mani della giustizia

4. jur. diritto; proprietà:
avtorska pravica proprietà artistica, letteraria
avtorske pravice diritti d'autore, copyright
angl. patentna pravica proprietà intellettuale

5. po pravici:
vse je šlo po pravici tutto fu fatto secondo giustizia
po pravici ga imajo za nasilnega è giustamente considerato un violento
da vam povem po pravici, sit sem že vsega a dire la verità, sono stufo di tutto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pravici je zadoščeno giustizia è fatta
kdo ti je dal pravico tako govoriti con che diritto parli così?
deliti pravico giudicare, sentenziare
imeti vso pravico v zakupu avere il monopolio della verità
izročiti koga pravici consegnare uno nelle mani della giustizia
pravica pesti il diritto del più forte
domovinska pravica diritto di cittadinanza
lastninska pravica diritto di proprietà
predkupna pravica diritto di prelazione
politična pravica diritto politico
hist. pravica prve noči diritto della prima notte, ius primae noctis
hist. pravica do krvnega maščevanja faida
hist. pravica paše escatico
hist. pravica košnje erbatico
pren. varuh pravice il custode dell'ordine
jur. pravica miruje, zastara il diritto è sospeso, cade in prescrizione
PREGOVORI:
kdor ima moč, ima tudi pravico il diritto sta sempre dalla parte del più forte
kjer nič ni, še cesar pravico zgubi dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena