Franja

of-fendō -ere -fendī -fēnsum (ob in *fendere; prim. de-fendō)

I. intr.

1. trčiti (trkati), zade(va)ti ob kaj: dens offendit solido (dat.) H. zadeva ob kaj trdega, grize v trdo, qui in tantis tenebris nihil offendat Ci.

2. metaf.
a) z zadetjem ob kaj (u)trpeti (imeti) škodo, poškodovati se (v vojni), biti poražen, doživeti (doživljati) nezgodo, ponesrečiti se: Ph., naves in redeundo offenderunt C., in quibus (sc. aquis) offendit naufraga puppis O., quoties culpā ducis … in exercitu esset offensum C. je kaj spodletelo, viri fortes in periculo offendunt Ci., Atilius offendit primo accessu ad Africam L. je imel nesrečo, apud iudices offendisti Ci. = bil si obsojen, tako tudi: cum multi viri fortes offenderint Ci.
b) zade(va)ti ob kaj (npr. ob kak zakon), (pre)kršiti kaj, (pregrešiti se) grešiti, zakriviti kaj, narediti (delati) napako, (z)motiti se, ne(je)voljo vzbuditi (vzbujati): L., in eo … offenderat, quod … N., in quo ipsi offendissent Ci., cum intellegeret se apud ipsam plebem offendisse de aerario Ci. ep.
c) spotakniti (spotikati) se ob koga, kaj, razhuditi (hudovati) se nad kom (čim), nezadovoljen biti s kom (čim), imeti komu kaj (po)očitati: Gell., si Caesarem probatis, in me offenditis C., si in me aliquid offendistis, cur non in meo capite luitur? C.; pass. brezos.: in eis offenditur Ci.
d) pohujšljiv, spotikljiv, neprimeren, nespodoben, nevšečen biti, v oči bosti, v oči biti, pozornost vzbuditi (vzbujati): Q., cum consulare nomen offenderet L., ne quid ipse offendam Ci. —

II. trans.

1. trčiti s čim ob kaj, udariti (se), zadeti (se) s čim ob (v) kaj, z zadetjem ob kaj poškodovati se, poškodovati si kak telesni del: Auct. b. Hisp., Col., Plin., Mart., Lucr. idr., pedem offendere Val. Max. ali pedem suum ad lapidem o. Vulg. udariti z nogo (ob kamen), pes offensus O. noga, s katero se je kdo udaril, o. aliquem pede Pl. zadeti koga z nogo, o. caput ad fornicem Q. udariti z glavo ob obok, capite graviter offenso L. s hudo poškodbo glave, offenso sento praebuit sonum L. ob katerega je zadel, o. lapidem Ap. ob kamen, latus Ci. poškodovati si stran (telesa), vocis offensa imago V. odbiti jek, odmev; potem sploh kak telesni del ali telo težiti, trapiti, mučiti, trpinčiti, nadlegovati, nadležen (v nadlego) mu biti: colorum claritas aciem oculorum offendit Plin., polypodion offendit stomachum Plin., corpus offensum est Cels. je oslabelo, bolno.

2. metaf.
a) zade(va)ti, naleteti (naletavati) na koga, nameriti na koga (kaj), sreč(ev)ati, naj(deva)ti koga (kaj): cum aliquem offensum forte fortunā videret N. na katerega se je bil nameril; z dvojnim acc.: Pl., omnes imparatos N., templum nondum perfectum offenderant Ci.; z adv. določilom: cum ad villam venisset et omnia aliter offendisset ac iusserat Ci.
b) žaliti, razžaliti, užaliti, prizade(va)ti, omrazíti (omráziti): O., Iust., Sen. ph., sermones … tuam existimationem … non offendunt Ci. ep., Pompeium non offendit N., ita vixit, ut offenderet sciens neminem Ci., honestius putabat offendere quam odisse T., eos splendor offendit Ci., id, quod offendit Etruscos L., o. animum alicuius Ci., offendit ea res Etruriae populorum animos non maiore odio regni quam ipsius regis L. to je razžalilo narode Etrurije, ker so sovražili kralja samega prav tako kot kraljestvo; toda offendere animum in aliquo Ci. zameriti komu; med. offendi = za zlo vzeti (jemati), zameriti (zamerjati) kaj, čemeriti se, postati (biti) čemeren, vzne(je)voljiti se nad čim: non ego paucis offendar maculis H., offendi fidis medicis H.; z ACI: ut non offendar surripi (sc. ista munera) Ph., offendebatur (ni trpel) componi aliquid de se Suet. — Od tod adj. pt. pf. offēnsus 3

1. razžaljen, užaljen, nevoljen, (vz)nejevoljen, razkačen, razsrjen: O., propter eas res fuerant tibi offensi Ci., offensā in eum militum voluntate N. vojaki so kazali svoj srd nad njim, offensus crudelitate Iust., nullis tamen offensior (po nekaterih izdajah infensior) quam vernaculis Suet.

2. spotikljiv, neprimeren, nespodoben, zoprn, mrzek: forma semel offensa H., o. argumentum Ci., civibus (dat.) suspectus tam graviter atque offensus Ci., populo nos offensi invisique fuimus Ci.; subst. offēnsum -ī, n spotika, pregrešek, prekršek, napaka: offensum est, quod eorum, qui audiunt, voluntatem laedit Ci.

ógel¹ (vogal) corner

na oglu at the corner (ulice of the street)
ogelni kamen cornerstone

ógeln d'angle, de coin

ogelni kamen pierre ženski spol angulaire (ali d'angle) (tudi figurativno)
ogelna soba chambre ženski spol de coin (ali d'angle)

ógeln (-a -o) adj. angolare, d'angolo:
pren. ogelni kamen pietra angolare
ogelni stolp torre d'angolo
ogelna omara cantonale, etagêre

ógeln

ogelni kamen piedra f angular (tudi fig)

ogláditi (-im) perf.

1. lisciare, levigare:
ogladiti kamen levigare la pietra

2. pren. (izoblikovati) perfezionare, formare

oica -ae, f ójka, nam neznan dragi kamen: Plin., Isid.

oiseau [wazo] masculin ptič, ptica; škaf za malto

oiseau migrateur (ali de passage), chanteur (ali de chant), nocturne (ali de nuit), de mer, aquatique, de proie, des Canaris ptica selivka, pevka, ponočna, morska, vodna, roparska, kanarček
oiseau de paradis ptica rajčica
oiseau bleu vodomec
oiseau de Junon, de Jupiter, de Vénus, de Minerve pav, orel, golob, sova
oiseaux pluriel domestiques perutnina
un drôle d'oiseau čuden ptič, čudak
oiseau de bon, de mauvais augure oseba, ki prinaša dobre, slabe novice
à vue d'oiseau, à vol d'oiseau iz ptičje perspektive
à vol d'oiseau v ravni črti
avoir un appétit d'oiseau imeti slab tek, malo jesti
la belle plume fait le bel oiseau obleka dela človeka
petit à petit l'oiseau fait son nid zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača
avoir une cervelle d'oiseau imeti ptičje možgane, biti zelo lahkomiseln
être comme l'oiseau sur la branche biti na začasnem, nestalnem, negotovem mestu

oklesáti to hew

oklesáti kamen to dress a stone

okrasn|i (-a, -o) schmückend, Schmuck- (element das Schmuckelement, kamen der Schmuckstein, predmet der Schmuckgegenstand), Zier- (grm der Zierstrauch)

ombria -ae, f (iz gr. ὄμβρος dež) ómbrija = „deževec“, nam neznan dragi kamen: Plin.

omeči|ti [é] (-m) erweichen
figurativno jokati, da bi se kamen omečil weinen, [daß] dass es einen Stein erweichen könnte

oméčiti òmēčīm (se)
1. zmečkati (se)
2. zdrozgati (se): omečiti grožde
3. omehčati (se): ove riječi omečile bi njihova srca; i kamen bi omečio tudi kamen bi se omehčal

onychinus 3 (gr. ὀνύχινος)

1. podoben barvi človeškega nohta: pruna Col., pira Plin.

2. oniksov
a) = iz poldragega kamena oniksa (onyx): onychinus lapis Vulg., tudi samo onychinus Vulg., Tert. (dragi kamen) oniks.
b) = iz rumenkastega, onyx (oniks, alabaster) imenovanega marmorja: subst. pl. onychina -ōrum, n (sc. vasa) óniksove (alabástrne) posode: Lamp.; (adj. sg.) pren.: flumina gelu concreta tegimine onychino Laevius ap. Gell. marmorasta (tj. ledena) skorja (rek).

onyx -ychis, acc. sg. -ycha, acc. pl. -ychas, m in f (gr. ὄνυξ noht) od tod meton. (zaradi svetle barve)

1. f óniks, rumenkast poldragi kamen z belimi in rdečimi progami, iz katerega so starodavniki izdelovali kameje: Plin., Vulg.

2. f óniks, alabáster, rumenkast marmor kot material za izdelavo
a) najrazličnejših posod: Plin.
b) talnih plošč: totāque effusus in aulā calcabatur onyx Lucan., calcatusque tuo sub pede lucet onyx Mart.; meton. alabástrna posodica kot mazilnica ali dišavnica (stekleničica, pušica za dišave): nardi parvus onyx H. steklenička z nardovim oljem, o. murreus Pr.; fem. pri Mart. — Soobl. onychus -ī, m alabástrna posoda kot nočna posoda: Lamp.

3. óniks, školjka iz vrste pokrovač: Plin.

opalus -ī, m (preko gr. ὀπάλλιος iz skr.) opál, poldragi kamen: Plin.

ophicardēlos -ī, m ofikardél, nam neznan drag kamen, najbrž vrsta oniksa: Plin.

ostájati (-am) | ostáti (ostánem) imperf., perf.

1. restare, rimanere, fermarsi; trattenersi:
ob večerih ostaja doma le sere resta a casa
zaradi dobre postrežbe in ugodnih cen gostje ostajajo več dni per l'ottimo servizio e i prezzi favorevoli gli ospiti si trattengono più giorni

2. (biti še neporabljen, presegati potrebno mero)
hrane dobimo toliko, da ostaja ci danno tanto da mangiare che ne resta
(biti še edino primeren, mogoč) ostaja le še vdaja non ci rimane altro che la resa

3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom) restare, rimanere, mantenersi:
ostati buden rimanere desti
ostati ravnodušen rimanere indifferenti
ostati brez kruha restare senza niente da mangiare
ostati sam rimanere soli
ostajati mlad mantenersi giovani

4. (ohraniti se, biti veljaven, obstajati) restare:
od cerkve je ostal zvonik della chiesa è rimasto solo il campanile
omejitve uvoza bodo še ostale le limitazioni dell'import rimarranno
pesnikovo delo bo ostalo l'opera del poeta resterà, sopravviverà
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ostalo mu je še nekaj nemških besed ricorda ancora poche parole di tedesco
ostati mož besede essere di parola, mantenere le promesse
ostati zapisano v zgodovini restare scritto nella storia
hiša je ostala sinu la casa fu ereditata dal figlio, andò al figlio
ostati brez uspeha non essere accolto (domanda)
nobene ne ostati komu dolžan rispondere per le rime, a tono
ostati praznih rok restare a mani vuote
ostati brez besed rimanere ammutoliti, senza parola
ostati brez prebite pare restare al verde
ostati brez strehe (nad glavo) perdere la casa, restare senza tetto
ostati na cedilu restare a bocca asciutta
ostati na cesti essere licenziato, sfrattato
ostati na dolgu restare in debito
mesto so porušili, da ni ostal kamen na kamnu la città è stata completamente distrutta
ostati na miru, pri miru non muoversi
ostale so jim glave na ramah sono rimasti vivi
ostati pri besedah non far che parlare
ostati pri obljubah fare promesse da marinaio
ostati pri starem non cambiare niente
ostati pri stvari limitarsi a discutere, a parlare della cosa
ostati v lepem spominu avere di qcs. un piacevole ricordo
ostati v ušesih ricordare una melodia, essere orecchiabile
ostati z dolgim nosom restare con un palmo di naso
naj ostane med nama resti fra noi
to mi bo ostalo vse življenje pred očmi lo ricorderò tutta la vita
ostati daleč zadaj essere superato di gran lunga
pog. kje sva ostala dove siamo rimasti
jur. ostati pri izpovedi ribadire la confessione
štiri v sedemindvajset gre šestkrat, ostane tri quattro in ventisette sta sei volte, resta tre, col resto di tre
PREGOVORI:
kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja le ore del mattino han l'oro in bocca

ostracītēs -ae, m (gr. ὀστρακίτης) ostrakít, nam neznan kamen: Plin.

paeānītis -idis, f pajanítida (pajanitíd), nam neznan drag kamen: Plin. — Soobl. paeanites, acc. -em in -en, m pajanít: Isid., Prisc.