Franja

commendō -āre -āvī -ātum (cum in mandāre)

1. izročiti (izročati), zaupati, poveriti (poverjati), v hrambo da(ja)ti komu, kam: Hyg., tibi hunc puerum pater commendavit et tradidit Ci., spem in alvo commendatam a viro continebat Ci., c. natos curae alicuius O., commendatā patribus re publicā T.; pren.: c. se alicui in clientelam et fidem Ter., nomen suum immortalitati Ci. ep. na veke proslaviti svoje ime, nomen suum aliqua re perpetuae memoriae Vell., posteritati nomen Cu., cum harum rerum decertatio consulibus commissa et commendata sit Ci., c. dis immortalibus ea Ci., aliquem monumentis (= scriptis) suis Ci., se fugae Auct. b. Afr. spustiti se v beg.

2. occ.
a) priporočiti (priporočati): Ter., Auct. b. Afr., Cat., Pr., Suet., commendat Apronio Verrem Ci., neque vobis satis commendata huius aetas esse potest Ci., c. alicui omnem rem et causam seque totum Ci. ep., se Caesari C.; abs.: commendandi mos Fr., commendantium litterae Fr. priporočilna pisma.
b) priporočiti (priporočati) = prikupiti (prikupljati), priljubiti (priljubljati), odlikovati, proslaviti (proslavljati), povelič(ev)ati: O., Plin., uti te infimo ordini commendares Ci., se virtute, non genere populo Romano commendari Ci., iudicari potest nulla re una magis oratorem commendari quam verborum splendore Ci., se numeris c. et arte H., his factis abunde se posteritati Val. Max., se cultu atque ornatu Q., c. iustitiam humanitate Plin. iun., marmora commendantur coloribus Plin. iun.; v pass. z NCI: Tobias sepeliendo mortuos deum promeruisse commendatur Aug. se proslavlja. — Od tod adj. pt. pf. commendātus 3

1. izročen, shranjen, spravljen: sacrum sacrove (v svetišču) commendatum qui clepsit rapsitque, parricida esto Tab. XII ap. Ci.

2. priporočèn, priporočila vreden, priporočljiv: commendatum sibi aliquem habere Trebellius in Ci. ep., quae res commendatior hominum memoriae? Ci.

3. pren. prikupen, priljubljen, mil, drag, odličen: adiectis, quae ipsum commendatiorem et inimicum invisiorem factura videbantur Val. Max., vultus commendatior Petr.

common¹ [kɔ́mən] pridevnik (commonly prislov)
skupen, javen; navaden, poprečen, obči; prostaški, plebejski, vulgaren

to make common cause with podpirati kaj, delati za isto stvar
sleng common or garden zelo vsakdanji, šablonski
glasba common chord trozvok
slovnica common gender dvojni spol
by common consent soglasno
the common herd plebejci
common noun občno ime
Court of common Pleas civilnopravno sodišče
common rights človeške pravice
common salt kuhinjska sol
common weal splošna blaginja
common woman pocestnica

commun, e [kɔmœ̃, ün] adjectif skupen, splošen, obči; navaden, vsakdanji, običajen, preprost; prostaški; grammaire enak za oba spola; masculin skupnost, splošnost; veliko število; (navadno) ljudstvo; (hišno) osebje, služinčad; pluriel gospodarski prostori, stranska poslopja (za služinčad)

d'un commun accord složno, enodušno
d'une commune voix enoglasno
en commun skupno, skupaj
hors du commun izreden
le commun des mortels večina ljudi
but masculin commun skupen cilj
fosse féminin commune skupen, množičen grob
dénominateur masculin commun (mathématiques) skupni imenovalec
homme masculin du commun človek iz ljudstva, poprečen človek
intérêt masculin commun skupen interes, splošna blaginja
lieu masculin commun banalna, obrabljena, splošno znana stvar
maison féminin commune občinska hiša
nom masculin commun občno ime, apelativ
réunion féminin commune skupno zborovanje, skupna seja
sens masculin commun zdrava pamet
vie féminin commune skupno življenje, skupno gospodinjstvo
voix féminin commune glas ljudstva, javno mnenje
avoir quelque chose de commun avec quelqu'un imeti s kom kaj skupnega
faire cause commune združeno nastopati (v kaki stvari), solidarizirati se
faire bourse commune imeti skupno blagajno
vivre sur le commun živeti na stroške skupnosti
qui sert au commun sert à pas un (proverbe) vsem ljudem ne more nihče prav narediti

comprometido nevaren; kočljiv; mučen; kompromitiran; ameriška španščina zaročen

su fama está comprometida njegovo dobro ime je v nevarnosti

común skupen; občen, splošen; vsakdanji; navaden; pogosten; slab

a cuenta común na skupen račun
lugar común skupni prostor; vsakdanji rek; krilatica; stranišče
nombre común obče ime
sentido común zdrava pamet
en común skupno
por lo común navadno
pastos comunes občinski pašnik

comune¹

A) agg.

1. skupen:
amico comune skupni prijatelj
comune a pochi skupen redkim ljudem
il bene comune skupno dobro, skupna korist
fare causa comune con qcn. skupaj delovati s kom, biti skupnega prepričanja s kom

2. obči, splošen:
opinione comune splošno mnenje
uso comune splošna raba
luogo comune pren. oguljena fraza, stereotip
senso comune zdrava pamet
non comune nenavaden, odličen, imeniten
vino comune navadno vino

3. jezik obči:
nome comune obče ime

B) m

1. navadno, obče:
uscire dal comune razločevati se
fuori del comune nenavaden, izjemen
non aver nulla in comune (con) ne imeti nič skupnega (s, z)

2. voj. navadni vojak, prostak, navadni mornar

concordia -ae, f (concors)

1. enodušnost, istomiselnost, enotnost, složnost, sloga: concordiā parvae res crescunt, discordiā maxumae dilabuntur S., ex dissensione ad societatem concordiamque revocati Ci., concordiam constituere, confirmare Ci., disiungere Ci. ep. ali turbare L., ab diutina ira tandem in concordiam redigere ordines L., concordiae inter se consulere, concordiae in commune consulere L., concordiam et pacem firmare in perpetuum Cu., mirā concordiā vivere T. (o zakoncih), c. equestris Ci. (med vitezi), felix Pr., discors Lucan. (med pisano se gledajočimi knezi); pren. o abstr.: (temperantia) pacem animis affert et eos quasi concordiā quādam placat Ci., rerum agendarum ordo et, ut ita dicam, concordia Ci.

2. met. enodušen (zvest) prijatelj: et cum Pirithoo, felix concordia, Theseus O. eno srce in ena duša.

3. pren. soglasje, soglasnost, složnost, skladnost, privlačnost: Sirenum Petr. = sirenskega petja, vocum Col., nervorum Q., discors c. (sc. ignis et aquae) O. (prim.: discordia concors Lact.) ali rerum c. discors H. nesložna složnost (oksimoron): po Empedoklovem nauku, da vse nastane iz večnega nasprotovanja med prvinami, na katere delujeta νεῖκος καὶ φιλότης, rupta rerum c. Sen. ph., c. rerum et repugnantia Plin., c., quam magnes cum ferro habet Plin.

4.
a) pooseb. Concordia -ae, f Konkordija, Sloga, boginja sloge, ki je imela v Rimu in zunaj njega več svetišč, posvečenih po srečni poravnavi domače nesloge. Prvo tako svetišče je postavil Kamil na vzhodni rebri Kapitolija; tu je včasih zboroval senat: Ci., S., O.
b) več mest z imenom Concordia -ae, f Konkordija, poseb. α) venetsko mesto (zdaj Concordia Segittaria): Mel., Plin., Fr., Aur. β) luzitansko mesto: Plin.; — od tod preb. Concordiēnsēs -ium, m Konkordij(an)ci: Plin. γ) Concordia Iūlia Julijska Konkordija, rim. naselbina v betski Hispaniji, sprva Nertobriga: Plin., imenovana tudi Concordiēnsis colōnia Konkordijska kolonija (naselbina): Fr.; preb. Concordiēnsēs -ium, m Konkordij(an)ci: Fr. δ) triboško mesto v belgijski Galiji: Amm.
c) Concordia Konkordija kot osebno ime. α) priimek cesarja Vitelija: Suet. β) ime neke sužnje: Paul. (Dig.).

concrēto

A) agg.

1. stvaren, dejanski, resničen, konkreten:
passare ai fatti concreti preiti k stvarnim dejanjem
nome concreto jezik stvarno ime
progetto concreto določen, natančno opredeljen načrt
arte concreta umet. konkretna umetnost
musica concreta glasba konkretna glasba

2. praktičen

B) m konkretno, stvarno:
andare dall'astratto al concreto iti od abstraktnega h konkretnemu

Congriō -ōnis, m (Γογγρίων, γόγγρος morska jegulja) Kongrion, ime kuharja: Pl.

conjure² [kʌ́ndžə] prehodni glagol & neprehodni glagol
čarati, klicati; žonglirati; zaklinjati, zagovarjati; v duhu si predstavljati

a name to conjure with vplivno ime

connaître* [kɔnɛtr] verbe transitif poznati, spoznati, znati; doživeti; razumeti; zavedati se (quelque chose česa), biti seznanjen (quelque chose s čim)

connaître de quelque chose (juridique) presoditi, odločiti o čem; razsoditi, biti kompetenten za presojo
connaître de nom, de vue, de réputation poznati po imenu, po videzu, po slovesu
connaître le numéro de quelqu'un (familier) dobro koga poznati
je ne le connais ni d'Eve ni d'Adam popolnoma neznan mi je
j'ai connu des temps meilleurs videl sem, imel sem boljše čase
cette comédie a connu un grand succès ta komedija je doživela velik uspeh
je connais mon monde (familier) poznam svoje ljudi
je ne connais que ça (familier) to je (zame) najboljše
connaître bien son métier dobro se razumeti na svoj posel
connaître sur le bout des doigts, comme le fond de sa poche temeljito poznati
la connaître (populaire) spoznati se
ne plus connaître quelqu'un ignorirati koga
faire connaître sporočiti, javiti, obvestiti
je vous le ferai connaître seznanil vas bom z njim
se faire connaître povedati svoje ime; narediti si ime, zasloveti
il ne se connaît plus ne obvlada se več, ves besen je
se connaître à, en; s'y connaître razumeti se na, spoznati se na kaj, biti kompetenten o
ne pas s'y connaître ničesar o čem ne razumeti

Cōnstantia -ae, f Konstancija,

1. rimsko žensko ime.
a) sestra Konstantina Velikega: Lact.
b) hči Konstantina Velikega, Gracijanova žena: Amm.

2. mestno ime.
a) Iulia Constantia Julija (Julijeva) Konstancija, mesto v betski Hispaniji: Plin.
b) Constantia Iulia Julijeva Konstancija, mestna občina v Hispaniji, imenovana tudi Laconimurgi (zdaj Constantina): Plin.
c) Iulia Constantia Zilis Zilska Julijeva Konstancija, mavretansko mesto: Plin.

Cōnstantīna -ae, f Konstantina,

1. ime hčere Konstantina Velikega: Amm.

2. mestno ime,
a) mesto v Mezopotamiji: Amm.
b) poznejše ime nekdanje numidijske prestolnice Kirte (Cirte): Aur., Aug. — Od tod adj. Cōnstantīnēnsis -e konstantinski: civitas Cod. I.

Cōnstantīnopolis -is, acc. -im, f (= Κωνσταντίνου πόλις), poznejše ime za Byzantium, Konstantinovo mesto, Konstantinopola, Konstantinopol, Konstantinopel (zdaj Istanbul, Carigrad): Aur., Eutr., Aus., Cod. Th. — Od tod adj. Cōnstantīnopolitānus 3 konstantinopolski: cives Cod. Th., urbs Cod. I.

Cōnstantīnus -ī, m Konstantin, rimsko moško ime, poseb. C. Flavius Valerius Claudius Constantinus Gaj Flavij Valerij Klavdij Konstantin, rimski cesar s pridevkom Veliki, rojen l. 274, umrl l. 323: Lact., Eutr., Amm. — Od tod adj. Cōnstantīniānus 3 Konstantinov: genus Amm., praetura Cod. Th.

Cōnstantius -iī, m Konstancij, rimsko moško ime, poseb. Flavius Valerius Constantius Chlorus Flavij Valerij Konstancij Hlor, cezar in rimski cesar od l. 292 do 306: Lact., Aur., Eutr., Amm. — Od tod adj.
a) Cōnstantiacus 3 Konstancijev: legiones Amm.
b) Cōnstantiānus 3 Konstancijev: thalamus Amm., praetura Cod. Th.

cōnsul -ulis, m, okrajšano v sg. COS., v pl. COSS. (prim. cōnsilium)

1. sprva „prisednik kraljevega svéta“, potem konzul. Consules (množinska obl. je starejša od edninske), ki sta se prvotno (do l. 449) imenovala praetores, sta bila najvišja rimska oblastnika. Po l. 510 (po pregonu kraljev) so jih v centurijskih komicijah volili za eno leto med patriciji, po l. 366 pa tudi med plebejci. Poleg svečeniške (prim. rex sacrificulus) sta imela popolno kraljevo oblast: v miru sta upravljala državo ter bila najvišja sodnika in finančna upravitelja, v vojni pa vojskovodji. Ko pa so v Rimu l. 443 uvedli cenzuro in l. 366 še preturo, se jima je oblast precej zožila: izgubila sta finančno upravo in sodstvo. Službo sta konzula nastopila sprva nav. 1. sekstilija (avgusta), po l. 154 pa 1. januarja. Consul imperiosus, popularis Ci., sellae consulum L., sella consulis Plin. iun. Z besedo consul(es) in z imeni konzulov (v absolutnem abl.) so se označevale letnice in starost stvari in oseb: te (sc. Asinio Pollione) consule V. za časa tvojega konzulovanja, quibus consulibus interierit, non convenit N. ob katerih konzulih = katerega leta, ignoto consule Lucan. neznanega leta, proximis consulibus Ci. prejšnje leto, in destinatos consules Ci. za prihodnje leto, sequentibus consulibus Suet. v naslednjem letu, multos consules inter magna bona numerare Sen. ph. mnoga leta, adiecto (edito) die et consule Icti. s podatkom dne in leta, sine die et consule Icti. brez podatka dne in leta, habere diem et consulem Icti. dan in leto, tot consulum regionumque vina Sen. ph. tolikih let in tolikih vrst vina, amphora centeno consule facta Mart. stoleten, bis tibi consul trigesimus instat Mart. star si skoraj 60 let; imeni konzulov stojita v službeni pisavi v brezvezju (asindeton): M. Claudio Marcello L. Fabio Labione consulibus N., pisatelji pa imeni vežejo z et (pri Ci. in C. dobimo oba načina): C. Claudio Caeci filio et M. Tuditano consulibus Ci., C. Cornelio Q. Minucio consulibus Ci., M. Messala et M. Pisone coss. C., L. Pisone Aulo Gabinio consulibus C.; tudi Mario consule et Catulo Ci., Q. Caepione consule et C. Laelio Ci.; pesn. stoji le eno ime: consule Tullo H. za Tulovega konzulovanja, prim.: Bibuli consulis amphora H. vrč izza Bibulovega konzulovanja. Pomni poseb.: ordinarii consules L., Aus. redna konzula = konzula, ki sta službo redno nastopila s pričetkom leta (po njiju se je leto imenovalo), naspr. consul suffectus L., Lamp. ki je služboval namesto konzula, umrlega pred iztekom leta; consul designatus Ci., L. za prihodnje leto izvoljeni konzul (dokler ne nastopi službe); novi consules L. nova konzula = konzula tega (tekočega) leta, naspr. prioris anni consules L.; consul maior Gell., Fest. konzul, ki je imel oblastništvo (fasces, imperium) ter je predsedoval senatu in komicijam, sprva starejši (od tod maior, sc. natu), pozneje pa tisti, ki je pri volitvah dobil največ glasov, po Julijevem zakonu (lex Iulia) pa oni, ki je imel največ otrok. Rekla: creare consulem Ci. ep. ali consules Varr., Ci., L., Plin. iun. ali aliquem creare consulem (aliquos creare consules, v pass. z dvojnim nom.) C., L., Val. Max. konzula (iz)voliti, koga za konzula (iz)voliti (o ljudstvu), konzula (koga za konzula) (iz)voliti dati (o predsedniku komicij); redk. aliquem dicere consulem ali aliquem dicere consulem cum aliquo L. koga (s kom) za konzula (iz)voliti (o ljudstvu); večinoma aliquem facere consulem (v pass. z dvojnim nom.) koga storiti konzula, koga postaviti za konzula (o ljudstvu) ali (o posamezniku, včasih s pristavkom suffragio suo) storiti, da se kdo izvoli za konzula, glasovati, da se koga izvoli za konzula: L., Vell., Q., Fl., me … primum hominem novum consulem fecistis Ci., cum C. Fabricio P. Cornelius … gratias ageret, quod se (homo) inimicus consulem fecisset Ci., aliquem facere consulem ordinarium Sen. ph., cum ab aratro arcessebantur, qui consules fierent Ci., Marius absens consul factus S.; consulem sufficere nadomestno (iz)voliti konzula (prim. zgoraj consul suffectus): sufficere consules L., suffectus in Lucreti (consulis) locum M. Horatius Pulvillus L., ne consul sufficiatur, non timent Ci.; aliquem sibi consulem substituere Vell. postaviti si koga za konzula namestnika, substituere sibi consules Suet.; consulem rogare konzula za volitve predlagati (o predsedniku komicij): ut consules roget praetor Ci. ep. comitia consulibus rogandis habuit Ci.; consulem subrogare konzula za nadomestno volitev predlagati (nasvetovati) ali konzula po narodu (iz)voliti, ozir. (iz)voliti dati (o predsedniku komicij): ad consules subrogandos venire L., in locum collegae consulem non subrogaverat Aur. (prim.: nec [consul P. Valerius] collegam subrogaverat in locum Bruti L.); aliquem declarare consulem objaviti izvolitev koga za konzula, izvolitev konzula razglasiti dati (o predsedniku komicij ali o volivcih samih): me … una vox universi populi Romani consulem declaravit Ci., quos populus proximis comitiis ingenti consensu consulem alterum, alterum praetorem declaravit L., v pass. (z dvojnim nom.): eiusdem hominis voce et declaratus consul et defensus Ci., comitiis habitis consules declarantur M. Tullius et C. Antonius S., consules declarati P. Scipio Nasica L. Calpurnius Bestia S.; v istem pomenu tudi aliquem renuntiare consulem: comitiis centuriatis L. Murenam consulem renuntiavi Ci., dictator … M. Valerium Corvum … consulem renuntiavit L., v pass.: tua voce (consules) renuntiati sumus Plin. iun.; aliquem consulem designare koga za konzula nameniti, koga za konzula prihodnjega leta (iz)voliti (prim. zgoraj consul designatus): Mamertinum consulem d. Amm., v absolutnem abl.: eodem tribuno plebis et inimico consule (za konzula) designato Ci. V službeni pisavi je pogostna zveza pro consule = konzulov namestnik, prokonzul: Siciliae provinciae, cum esses pro consule, praefuisti Ci., pro consule ad Veios esse L., qui ad urbem sunt pro consulibus C., Furius Camillus pro consule Africae T. Iz te zveze je nastal subst. prōcōnsul -ulis, m (gl. to geslo). — Katerikrat je kdo konzul, se pove z acc. (redk. z abl.) neutr. sg. vrstilnih števnikov, kolikokrat pa s prislovnimi števniki: cum primum consul fuerat L. prvič, Marius … septimum consul Ci., Q. Maximo quintum consule Ci., T. Quinctio quartum consule L., tako tudi: C. Flaminius consul iterum Ci. drugič; tertio consules esse Plin. iun. v tretje, tretjič, Marium creatum septimo consulem Quadr. ap. Gell.; M. Aemilius Lepidus, qui bis consul augurque fuerat L. dvakrat, M. Marcellus ille quinquies consul Ci. — Zgodovinopisci včasih rabijo consul nam. proconsul: L. (XXVI, 33, o Klavdiju), Fl., Aur., Eutr., quaestor obtigit P. Africano consuli (bil pa je le prokonzul) N.

2. consul = najvišji oblastnik v municipijih: Aus., L. Fulvius …, Tusculanorum rebellantium consul, … qui … Romae triumphavit ex iis, quorum consul fuerat Plin.

3. consul = Posvetovalec, Jupitrov vzdevek (po gr. Ζεὺς βουλαῖος ali βουληφόρος): Ap., Vop.

Cōnsus -ī (prvotno menda Cōnsus -ūs, prim. Cōnsuālia), m (= conditus: condere, prim. abscōnsus = absconditus) Konz, Skrivni, Tajni, starorimsko (bržkone podzemeljsko, poljsko) božanstvo. Njemu posvečeni praznik se je imenoval Cōnsuālia -ium, n (sc. sacra) konzualije, obhajali so ga dne 21. VIII. in 15. XII. z dirkami s konji in mezgi: Varr., L., O., Aur.; L. (I, 9, 6) ga zato izenačuje s konjskim Neptunom (Neptunus equester). Pozneje so ga, izvajajoč (po ljudski etimologiji) njegovo ime iz conso = consulo imeli za boga dobrih nasvetov: Aug., Serv., Consus consilio, Mars duello, Lares comitio potentes Tert., salutaria et fida consilia nostris suggerit cogitationibus Consus Arn., Consualia ludi dicebantur, quos in honorem Consi faciebant, quem deum consilii putabant P. F.

contaminare v. tr. (pres. contamino)

1. onesnažiti, onesnaževati:
contaminare le acque di un fiume onesnažiti reko

2. okužiti, okuževati

3. pren. kvariti; žaliti; omadeževati:
contaminare il buon nome (di uno) omadeževati dobro ime nekoga

4. jezik kontaminirati; spojiti, spajati; zliti

Cōpōnius 3 (iz cōpō = caupō) Koponij(ev), ime rimskega plebejskega rodu iz Tibura. Poseb. znana sta Titus Gaiusque Coponii Tit in Gaj Koponij, učena brata: Ci. Nekega kiparja Koponija omenja Varr. ap. Plin. — Od tod adj. Cōpōniānus 3 Koponijev, nanašajoč se na nekega (neznanega) Koponija: villa Ci. ep.