Franja

sprehájati (-am) | sprehodíti (-hódim)

A) imperf., perf.

1. portare a passeggio

2. (obhajati) venire, esser preso, provare:
strah ga sprehaja prova paura
bolnika sprehaja vročina il malato ha la febbre

B) sprehájati se (-am se) | sprehodíti se (-hódim se) imperf., perf. refl. passeggiare, andare a passeggio, andare a spasso; fare quattro passi, fare un giro:
sprehajati se po parku passeggiare per il giardino pubblico
sprehajati se po trgovinah fare il giro dei negozi
oči so se mu sprehajale, pogled se mu je sprehajal po il suo sguardo girava per
revma se sprehaja po meni sento dolori reumatici per tutto il corpo
predavatelj se po problematiki kar sprehaja il conferenziere padroneggia egregiamente l'argomento

spremeníti cambiar; alterar; mudar ; (delno) modificar; variar

spremeniti barvo mudar de color
spremeniti svoje mnenje cambiar de opinión, modificar su opinión
spremeniti smer cambiar de dirección
popolnoma je spremenjen está completamente cambiado
slabo spremeniti v dobro convertir el mal en bien
stvar se ne da spremeniti la cosa ya no tiene remedio
to na stvari nič ne spremeni eso no altera en nada el hecho
spremeniti se cambiar; mudarse; variar
svet se je zelo spremenil el mundo ha variado mucho

sprevréči (resnico, dejstvo) tergiversar, falsear, desfigurar ; (smisel) interpretar torcidamente

sprevreči se degenerar, bastardear
sin se mu je sprevrgel su hijo ha degenerado

spríditi (se) depravar(se); pervertir(se); corromper(se)

sin se mu je spridil su hijo ha degenerado

srcé (-á) n

1. anat. cuore:
srce bije, utripa il cuore batte, palpita
imeti zdravo srce avere un cuore sano
zbadati pri srcu sentire punture al cuore
bolezni srca in ožilja malattie cardiovascolari
(v osmrtnicah) prenehalo je biti srce naše mame in babice ha cessato di battere il cuore della nostra cara mamma e nonna
nositi otroka pod srcem essere incinta
pritisniti koga na srce stringere qcn. al cuore
pren. (srce kot središče čustvovanja) srce ne uboga razuma il cuore non sente ragioni
poslušati glas srca ascoltare la voce del cuore
srce igra od veselja il cuore è pieno di gioia, gioisce
od groze se ji je krčilo srce inorridiva di raccapriccio

2. pren. (v adv. rabi izraža intenzivnost čustva)
iz srca se nasmejati ridere di cuore
od srca privoščiti augurare di (tutto) cuore
biti užaljen do dna srca essere offeso nel profondo del cuore

3. pren. (skupek značajskih, čustvenih značilnosti) cuore:
imeti čisto, plemenito srce avere un cuore puro, nobile
materino zlato srce il cuore d'oro della madre

4. pren. (kot nagovor) cuore, amore, cocco:
srce moje, poljubi me cuore mio, baciami
srce mamino, pridi sem cuore di mammà, vieni qui

5. pren. (najpomembnejši človek v skupini, najpomembnejši del, središče) cuore:
mati, srce družine la madre, cuore della famiglia
strojnica je srce ladje la sala macchine è il cuore della nave
sovražnik je prodrl v srce mesta i nemici sono penetrati nel cuore della città

6. (srednji del solate, zelja ipd. ) cuore (dell'insalata, del cavolo cappuccio)

7. igre (igralna karta) cuori

8. les. cuore del legno, durame
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
srce mu je padlo v hlače s'è cacato addosso, se l'è fatta addosso
od žalosti ji je počilo srce è morta di crepacuore
ob misli mu je pokalo srce al pensiero si sentiva scoppiare il cuore
pren. ta človek nima srca è un uomo senza cuore
namesto srca ima kamen ha un cuore di pietra
podariti komu srce dare il cuore a qcn.
imeti srce na jeziku avere il cuore sulla lingua
izgubiti srce innamorarsi perdutamente
lajšati si srce z jokom consolare le pene del cuore piangendo
nositi srce na dlani avere il cuore in mano
odpreti, razkriti, razodeti srce komu aprire il cuore a qcn., confidarsi con qcn.
izbrisati, iztrgati koga iz srca cancellare qcn. dal ricordo
komu streti srce spezzare il cuore a qcn.
pogovoriti se iz srca parlarsi apertamente
(preveč) si gnati kaj k srcu avere (troppo) a cuore qcs.
govoriti komu na srce parlare al cuore di qcn.
pihati dekletu na srce corteggiare una ragazza
položiti komu kaj na srce raccomandare qcs. a qcn.; implorare qcs. da qcn.
potrkati na srce koga toccare il cuore di qcn.
pren. gojiti gada na srcu nutrire una serpe in seno
povedati, kar leži na srcu sfogarsi, sputare il rospo
misliti bolj s srcem kot z glavo ragionare più col cuore che con la testa
biti dobrega, mehkega srca avere un cuore d'oro
jesti, kolikor je srce poželelo mangiare a crepapelle
rel. S. Jezusovo srce Sacro Cuore (di Gesù)
lectovo srce cuore di panpepato
žel. srce kretnice cuore dello scambio
med. srce dilatira, hipertrofira il cuore si dilata, si ipertrofizza
presaditi srce fare il trapianto del cuore
umetno srce cuore artificiale
aritmija, evritmija srca aritmia, euritmia cardiaca
PREGOVORI:
daleč od oči, daleč od srca lontano dagli occhi, lontano dal cuore
česar oko ne zagleda, srcu ne preseda occhio non vede, cuore non duole
česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole

srebro samostalnik
1. (kemijski element) ▸ ezüstSopomenke: Ag

2. v športnem kontekstu (drugo mesto) ▸ ezüst, ezüstéremNa olimpijadi v Londonu je osvojil srebro. ▸ A londoni olimpián ezüstöt szerzett.

3. (izdelek iz srebra) ▸ ezüst
Kadar hočete srebro ali zlato samo spolirati, vzemite posebne krpice za te namene. ▸ Ha az ezüstöt vagy az aranyat csak polírozni akarja, használja az erre a célra szolgáló különleges törlőkendőket.

4. v leposlovnih besedilih (srebrni kovanci) ▸ ezüstKo bosta opravila, ju bom pohvalil in jima dal zajetno mošnjo srebra. ▸ Amikor megcsinálják, megdicsérem őket, és egy degeszre tömött erszény ezüstöt kapnak tőlem.

srebró (-á) n

1. kem. argento (Ag):
zlitine srebra in drugih kovin leghe d'argento e altri metalli
posoda, izdelki iz srebra argenteria, argenti

2. (srebrn denar) moneta d'argento

3.
živo srebro mercurio (Hg); pog. argento vivo
pren. živo srebro se je močno dvignilo la temperatura è salita fortemente
pren. otrok je kot živo srebro il bambino ha l'argento vivo addosso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
olimpijsko srebro medaglia d'argento alle Olimpiadi
metal. novo srebro alpacca, argentana, argentone
PREGOVORI:
govoriti je srebro, molčati zlato la parola è d'argento, il silenzio d'oro

sréča (-e) f

1. felicità, gioia, beatitudine:
doživeti, občutiti srečo provare felicità, sentirsi felici
hrepeneti po sreči sognare, desiderare la felicità
živeti v sreči vivere felici
jokati od sreče piangere di gioia
kratkotrajna sreča felicità fugace, passeggera

2. pren. fortuna, ventura, sorte:
dobra, zla sreča buona, cattiva ventura
povsod ga spremlja sreča la fortuna gli arride ovunque; pog. è nato con la camicia
imeti večjo srečo kot pamet avere più fortuna che giudizio
imeti srečo v ljubezni, v igri essere fortunato in amore, nel gioco
izteči se po sreči finire, concludersi felicemente
poskusiti srečo tentare la fortuna

3. (v povedno-prislovni rabi)
sreča zanj, da je pomoč kmalu prišla per sua fortuna il soccorso è arrivato presto
samo sreča, da je tako meno male che sia così

4. (kot voščilo)
vso srečo! auguri!, buona fortuna!
(v kmečkem okolju) Bog daj srečo! Dio vi assista, sia con voi!

5. pren. (v adv. rabi) k sreči, na srečo per fortuna:
k sreči je policija kmalu prišla per fortuna è intervenuta tempestivamente la polizia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na slepo srečo a caso, a casaccio, a lume di naso
ugibati na slepo srečo indovinare a lume di naso
pren. sreča mu je bila mila la fortuna gli arrise
sreča je hotela drugače gli imprevisti della fortuna, della sorte
sreča te išče sei fortunato
kolo sreče se obrača gira la ruota della fortuna
otroci in pijanci imajo srečo i bambini e gli ubriachi hanno fortuna
igra na srečo gioco d'azzardo
PREGOVORI:
sreča v igri, nesreča v ljubezni fortunato nel gioco, sfortunato in amore; chi ha fortuna in amor non giochi a carte
sreča je opoteča la fortuna è cieca; buona fortuna non dura
sreča je naklonjena pogumnim la fortuna i forti aiuta e i timidi rifiuta
sreča ima spredaj lase, zadaj je gola la fortuna va afferrata per i capelli
vsak je svoje sreče kovač ognuno è artefice della propria fortuna

sŕeča fortuna f ; suerte f ; dicha f ; felicidad f ; (uspeh) éxito m

na srečo, k sreči por fortuna, por suerte, afortunadamente, felizmente
na slepo srečo al azar, a la (buena) ventura; al (buen) tuntún; a lo que salga; a la buena de Dios
otrok sreče favorito m de la suerte; fam niño m de la bola; hombre m afortunado
kolo sreče la rueda de la Fortuna
vojna sreča suerte f de las armas, fortuna de la guerra
na največjo srečo para mayor fortuna
sreča v nesreči suerte en la desgracia, desgracia en suerte
opoteča sreča vicisitudes f pl de la fortuna
sreča je opoteča del bien al mal no hay un canto de real
to je res bila sreča! eso sí que ha sido suerte!; ¡qué suerte!
sreča je, da ... es una suerte que...
sreča mi je naklonjena soy afortunado, soy favorecido por la suerte
ima srečo, da ... tiene la suerte de que...
lahko rečem, da sem imel srečo bien puedo decir que he tenido suerte
ne imeti sreče no tener suerte, fam tener mala pata
on ima vražjo srečo tiene una suerte loca
imeti več sreče kot pameti tener más suerte que letras
imeti srečo v nesreči fam caérsele a alg el pan en la miel
imeti veliko srečo tener mucha suerte
nič ne kali moje sreče nada turba mi felicidad
poskusiti (svojo) srečo probar fortuna, probar suerte
prinašati srečo traer suerte
sreča se mu smehlja la fortuna le sonríe
(svojo) srečo najti hacer fortuna
zanesti se na svojo srečo dejarse al arbitrio de la fortuna
želeti komu veliko sreče desear a alg mucha suerte (ali mucha felicidad)
vsak je svoje sreče kovač cada uno (ali cada cual) es artífice de su fortuna; cada uno es forjador de su suerte

sréčati (-am) | srečávati (-am)

A) perf., imperf.

1. incontrare qcn., incrociare qcn.; imbattersi in qcn.:
srečati koga na ulici, pred hišo incontrare qcn. per strada, davanti alla casa

2. incontrare, trovare:
te posebnosti srečamo tudi pri drugih vretenčarjih particolarità che troviamo anche presso altri vertebrati
pog. šalj. srečati Abrahama compiere cinquant'anni
končno ga je srečala pamet finalmente ha messo la testa a posto

B) sréčati se (-am se) | srečávati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. incontrarsi (tudi šport. ); imbattersi:
državnika sta se tokrat prvič srečala è stato il primo incontro dei due uomini di stato
srečali sta se košarkarski moštvi dveh dežel si sono incontrate le rappresentanze di pallacanestro dei due paesi

2. imparare a conoscere:
srečati se z grško dramatiko imparare a conoscere il teatro greco

3. ekst. affrontare, fronteggiare:
srečati se z ovirami, s težavami affrontare ostacoli, difficoltà
pren. še se bova srečala ci rivedremo (e me la pagherai)
pogleda sta se srečala si guardarono
sovražni patrulji sta se srečali na prelazu al passo si sono scontrate due pattuglie nemiche

sréčen feliz; dichoso; afortunado ; (dogodek) fausto ; (bodočnost) venturoso

srečen dan día m venturoso
srečno pot! ¡feliz viaje!, ¡buen viaje!
srečen slučaj feliz casualidad f, feliz coincidencia f, lance m de fortuna
rodil se je pod srečno zvezdo ha nacido con buena estrella
srečno dospeti llegar felizmente, llegar bien
srečno! (rudarski pozdrav za srečno vrnitev iz jame) ¡buena vuelta!

stabilni bočni položaj stalna zveza
medicina (o prvi pomoči) ▸ stabil oldalfekvés
Če je poškodovani nezavesten, ga damo v stabilni bočni položaj. ▸ Ha a sérült eszméletlen, stabil oldalfekvésbe kell helyezni.
Sopomenke: položaj za nezavestnega

stalíšče (-a) n presa di posizione, posizione, atteggiamento, visuale; parere, punto di vista:
presojati kaj s stališča morale giudicare di qcs., valutare qcs. dalla visuale della morale
stati na stališču, da essere del parere, ritenere che
zavzeti stališče do česa prendere posizione su qcs.
Dante ima med tedanjimi pesniki prav posebno stališče tra i poeti del tempo, Dante ha una posizione tutta particolare

star viejo ; (že v letih) anciano, de edad avanzada ; (stvar) vetusto ; (antičen) antiguo ; (nesvež) rancio

stoletja star de muchos siglos, secular
po starem običaju a la (usanza) antigua
Stari svet el Viejo Mundo
v starih časih en tiempos pasados, fam en tiempos del rey que rabió, en tiempos de Maricastaña
stari Slovani los antiguos eslavos
star lisjak (fig) perro m viejo
stari testament el Antiguo Testamento
staro in mlado jóvenes y viejos
stara šara (krama) trastos m pl viejos
moj stari! A ¡mi viejo!
5 let star otrok un niño de 5 años
koliko ste stari? ¿cuántos años (ali qué edad) tiene usted?
ni še 20 let star no llega a los veinte (años)
umrl je 80 let star murió a la edad de ochenta años
za kako starega me imate (cenite)? ¿qué edad me echa usted?
toliko je star kot jaz tiene la misma edad que yo
on je dvakrat toliko star kot jaz me dobla la edad
kupiti kaj (že) staro (rabljeno) comprar a/c de segunda mano
vse ostane pri starem todo sigue como antes
star postati hacerse (ali volverse) viejo
zelo stara je postala (zelo se je postarala) ella ha envejecido mucho
videti je manj star, kot je (v resnici) aparenta menos edad de la que tiene

stêči (stêčem)

A) perf.

1. partire di corsa; correre via; correre, andarsene:
steči komu naproti correre incontro a qcn.

2. (o tekočini) scorrere

3. (začeti delovati) avviarsi; ekst. entrare in funzione

4. (začeti se) iniziare, cominciare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
beseda je stekla o si parlò di
kamere za novi film so že stekle sono iniziate le riprese del nuovo film, è stato dato il primo ciak
pogovor ni mogel steči il dialogo procedeva stentatamente
pren. še precej vode bo steklo, preden se bo to uresničilo ne passerà d'acqua sotto i ponti prima che il progetto si realizzi
železnica je tod stekla ob začetku stoletja la ferrovia fu costruita ai primi del secolo
pren. vse je steklo po njegovem grlu ha scialacquato tutto il patrimonio

B) stêči se (stêčem se) perf. refl.

1. confluire (fiumi)

2. accumularsi

stólči (stólčem) perf.

1. pestare, schiacciare, spaccare:
stolči kamenje spaccare le pietre
stolči poper pestare il pepe
stolči orehe schiacciare le noci

2. (s tolčenjem odstraniti) scrostare, rimuovere (l'intonaco)

3. battere, comprimere

4. rovinare, distruggere:
toča je stolkla pšenico, vinograde la grandine ha rovinato il grano, i vigneti

5. pren. bastonare; fracassare, acciaccare:
stolči do krvi bastonare a sangue

stopalo samostalnik
1. ponavadi v množini (del noge) ▸ lábfej, talpČe hočemo živeti aktivno, moramo še posebej paziti na svoje noge in stopala. ▸ Ha aktívan szeretnénk élni, különösen oda kell figyelnünk a lábainkra és a lábfejeinkre.
Povezane iztočnice: refleksna masaža stopal, diabetično stopalo

2. ponavadi v množini (del nogavice) ▸ talp
Pripnite ščipalke za perilo na stopala nogavic ali najlonskih nogavic. ▸ A zoknikat vagy a nejlonharisnyákat a csipesszel a talprésznél akassza fel.
Podnevi so dobri pajaci brez stopal, saj so otroku prav bistveno dlje kot pajaci s stopali. ▸ Napközben a talpnélküli rugdalózók jók a gyereknek, mivel sokkal tovább tartanak, mint a talpas rugdalózók.

3. (pedal) ▸ pedálŽe kot otrok sem bil veliko v stiku z motorji in avtomobili, ki sem jih že vozil, še preden sem z nogama sploh segel do stopala za plin. ▸ Már gyermekkoromban is sokat voltam motorok és autók közelében, már akkor vezettem, amikor a lábam még le sem ért a gázpedálig.
Ko se je s polno hitrostjo bližal desnemu ovinku, je nenadoma začutil mehko stopalo za zavoro. ▸ Amikor teljes gázzal közeledett a jobb kanyarhoz, egyszer csak azt érezte, hogy puha a fékpedál.

storíti hacer; causar ; (korak, skok) dar ; (povreči, o živali) criar

storiti komu krivico ser injusto con alg
storiti komu dobroto hacer bien a alg
storiti greh pecar, cometer un pecado
storiti napako cometer una falta, incurrir en un error
storiti komu silo hacer violencia a alg, (ženski) violar, forzar
storiti svojo dolžnost hacer su deber, cumplir con su deber
storiti odločilni korak dar el paso decisivo
storiti po svoji najboljši presoji hacer según su mejor criterio
storiti kar je le mogoče hacer todo lo posible
Kaj storiti? ¿qué hay que hacer?
kaj naj storim? ¿qué voy a hacer?
kaj ti je storil? ¿qué te ha hecho?
to se da storiti puede hacerse, es factible
tu se ne da nič storiti! ¡qué se ha de hacer!
ničesar ne storiti no hacer nada
to bo treba storiti eso tendrá que hacerse
s tem še ni nič storjenega con eso no basta
to človeku dobro storí (dé) esto hace (ali sienta) bien a uno
to mi ne stori nič eso no me importa nada; me es indiferente
dobro bi storil, če (bi kupil ...) harías bien en (comprar...)

strdíti (-ím) | strjeváti (-újem)

A) perf., imperf. raggrumare, coagulare, rapprendere, indurire, solidificare:
strditi vodo v led congelare l'acqua
pren. trpljenje ga je strdilo la sofferenza lo ha indurito

B) strdíti se (-ím se) | strjeváti se (-újem se) perf., imperf. refl. raggrumarsi, coagularsi, rapprendersi, solidificarsi; indurirsi:
lava se strdi la lava si solidifica, si raggruma
na soncu se skrilavec presuši in strdi al sole lo scisto si secca e rapprende

stréha (-e) f

1. grad. tetto:
opečnata, slamnata streha tetto di tegole, di paglia
sleme strehe comignolo, linea di colmo
dvokapna, štirikapna streha tetto a due, a quattro spioventi
šotorasta, kupolasta, ravna streha, streha na zatrep tetto a capanna, a cupola, piano, a padiglione
hiša je že pod streho la casa ha già il tetto
poiskati si streho mettersi al riparo

2. ekst. tetto, tettoia:
streha avtomobila il tetto dell'automobile
streha postaje la tettoia della stazione

3. pren. (stanovanje, dom) tetto:
domača, rodna streha tetto natio, paterno
ostati brez strehe restare senza tetto
živeti pod skupno streho vivere sotto lo stesso tetto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. o tem čivkajo že vrabci na strehi la cosa è di dominio pubblico, è risaputa
pren. komaj odpre usta, že je ogenj v strehi non appena apre la bocca che già scoppia la lite
ves pridelek je pod streho il raccolto è immagazzinato
pren. študija bo kmalu pod streho il saggio sarà ultimato fra breve
pren. imeti ga pod streho (pod kapo) essere alticci
pren. spraviti otroke pod streho sistemare i figli
pren. vzeti koga pod streho alloggiare qcn., accogliere qcn. sotto il proprio tetto
pren. streha sveta il tetto del mondo, l'Everest
PREGOVORI:
bolje vrabec v roki kot golob na strehi meglio un uovo oggi che una gallina domani; meglio un uccello in man, che tordo in frasca