Franja

correction [kərékšən] samostalnik
poboljšanje; popravilo, poprava; grajanje, ukor, opomin; kazen

house of correction poboljševalnica, kaznilnica
correction (of the press) korektura
to speak under correction govoriti z zavestjo, da nimamo čisto prav
subject to correction brez jamstva
under correction nemerodajno, s pomisleki

correntemente avv.

1. gladko, tekoče:
parlare correntemente una lingua straniera gladko govoriti tuji jezik

2. navadno, običajno:
parole correntemente usate običajno rabljene besede

cortar ob-, od-, pri-rezati; jedkati; strugati; (od)sekati; striči; kastrirati, skopiti; prekiniti; (s)krajšati; osupiti, črtati (besedilo); odločiti, besedo imeti

cortar el aire zrak rezati (letalo)
cortar los bríos a uno komu peruti pristriči
cortar a cercén pri korenini odrezati
cortar la cólera a alg. komu jezo udušiti
cortar las combinaciones de alg. komu načrte prekrižati
cortar la conversación (a) komu v besedo vpasti
cortar bien un idioma tekoče govoriti kak jezik
cortar el lápiz priostriti svinčnik
cortar el paso a uno komu pot zapreti; komu namere preprečiti
hacerse cortar el pelo dati si lase ostriči
cortar de raíz s korenino izruvati
cortar las relaciones pretrgati stike
cortar en rued(ecit)as na režnje (kolesce) razrezati
cortar un vestido prikrojiti obleko; fig koga obrekovati
cortar la vida, cortar la existencia (a) koga umoriti, usmrtiti
cortar el vino rezati vino
cortando por lo bajo vsaj, najmanj
cortar por lo vivo, cortar por lo sano dotaknili se bolečega mesta; energično nastopiti (proti), ostre mere podvzeti
hace un frío que corta (la cara) mraz je, da kar reže
cortarse urezati se, raniti se; razpokati (koža od mraza); sekati se (svila); osupniti; obtičati v govoru
cortar las uñas nohte si pristriči

cosa ženski spol stvar, reč, predmet; okolnost; dogodek; dejstvo; ideja, domislek; (v nikalnih stavkih) nič

cosa de približno
cosa de ocho días okrog osem dni
veinte o cosa así približno dvajset
a cosa de las ocho proti osmi uri
cosa de comer nekaj za pod zob, jestvina
cosa y cosa uganka
cosa del otro jueves nekaj izrednega (redkega); stara (premlačena) stvar
¡brava cosa! (ironično) lepa stvar!
ninguna cosa nič
poca cosa malo
es poca cosa je čisto nepomembno
poquita cosa nepomemben človek
decir una cosa nekaj reči
decir una cosa por otra napačno se izraziti, lagati
no decir cosa nobene ne črhniti
no decir con cosa brezglavo govoriti
dejando una cosa por otra da bi drugam usmerili pogovor
no dejar cosa con cosa vse v največji nered spraviti
allí no hay cosa con cosa tam je vse na glavo postavljeno
no hacer cosa a derechas zelo nespretno ravnati
como quien hace otra cosa prikrivaje, hinavsko
era cosa de ver a... bilo je nenavadno, kako ...
no hay tal cosa temu ni tako; nikakor
la cosa marcha stvar napreduje, gre naprej
pasado en cosa juzgada ki je postal pravomočen
no se le pone cosa par delante on gre čez vse zapreke
no me queda otra cosa ne preostane mi nič drugega; ne vidim drugega izhoda
como quien no quiere la cosa s hlinjeno brezbrižnostjo, hinavsko
es cosa de nunca acabar temu ni ne konca ne kraja
ser fuerte cosa neobhodno potreben biti; biti težaven
otra cosa es con guitarra to bomo šele videli (odgovor na bahaško govorjenje)
no sea cosa que v nasprotnem primeru, sicer, drugače, sicer bi bil primoran (kot svarilo)
es cosa mía to je moja stvar, to se mene tiče
¡es cosa de él! to je prav njemu podobno!
no es cosa de reír to ni smešna stvar
no es cosa del otro mundo to ni nič nenavadnega
no tener cosa suya biti zelo reven
tomar una cosa por otra napačno nekaj razumeti, motiti se
no valer (no ser) cosa nobene vrednosti ne imeti, biti zanič
no vale gran cosa ni kaj prida, ni mnogo vredno
no es ni artista ni cosa que valga temu še mnogo manjka do umetnika
a cosa hecha z zanesljivim uspehom
como si tal cosa meni nič, tebi nič; čisto mirno
cada cosa en su tiempo, y los nabos en adviento vsaka stvar ob svojem času
cosa cumplida, sólo en la otra vida nič ni popolnega na tem svetu
no hay cosa escondida que a cabo de tiempo sea bien sabida končno pride le vsaka stvar na dan
cosa mala nunca muere kopriva ne pozebe
¿qué cosa? kaj je? kaj se je zgodilo?
¿qué es cosa y cosa? kdo ugane?
¡cosa rara! kako nenavadno! čudno!
cosas pl posli, opravki; imetje, premoženje
cosas de viento brezkoristne stvari
cosas que van y vienen nestanovitnost sveta
el curso de las cosas potek stvari (dogodkov)
corran las cosas como corrieren naj se zgodi, kar hoče
decir cosas mnogo govoriti; kramljati; pripovedovati
disponer sus cosas svoje stvari v red spraviti
son cosas del mundo tako je pač na tem svetu
no son cosas del otro jueves (ali del otro mundo) to ni nič novega, to so stare (znane) stvari
ante todas cosas predvsem
las cosas de palacio van despacio to bo dolgo trajalo, to se bo še zelo vleklo
¡muchas cosas (ali mil cosas) a su hermano! mnogo pozdravov vašemu bratu!
¡qué cosas tienes! kaj ti ne pade v glavo!
¿no serán tus cosas? si nisi tega sam izmislil?
¡las cosas que se ven! česa vsega človek ne vidi
¡ésa es la cosa! v tem grmu tiči zajec!

coturno moški spol koturn

hombre de alto coturno odličnik
calzar el coturno napihnjeno pisati (govoriti)

couramment [kuramɑ̃] adverbe tekoče, gladko; običajno, navadno, splošno

parler couramment l'allemand tekoče nemško govoriti
ça se fait couramment to se splošno dela

crachoir [krašwar] masculin pljuvalnik

tenir le crachoir (figuré, familier) prvo besedo imeti, kar naprej govoriti
tenir le crachoir à quelqu'un poslušati koga, ne da bi mogli z besedo poseči v pogovor

cristiano

A) agg.

1. relig. krščanski

2. pren. dober, dobrotljiv, človekoljuben

3. pog. spodoben, primeren:
parlare in modo cristiano govoriti krščansko, kot se spodobi

B) m (f -na)

1. kristjan, kristjanka

2. pog. človek:
qui non c'è un cristiano tu ni žive duše

cristiano krščanski; krščen (vino)

doctrina cristiana krščanska vera
hablar en cristiano (šaljivo) špansko govoriti
¡hable V. en cristiano! izrazite se vendar jasno!
los cristiano-sociales krščanski socialisti
cristiano m kristjan; bližnjik
cristiano nuevo novospreobrnjenec

cuerda ženski spol vrv, vrvica, konopec; struna; kita; tetiva; seženj; merilni trak; veriga kaznjencev

cuerda floja vrv vrvohodcev; neprijeten položaj
cuerda metálica žična vrv; žična struna
cuerda métrica merilni trak
escala de cuerda vrvna lestev
instrumento de cuerda godalo
aflojar la cuerda milejše strune ubrati; odpočiti se
apretar la cuerda ostre strune ubrati; pestiti
dar cuerda (a un reloj) naviti (uro)
dar cuerda a uno komu strast podpihovati, komu dati povoda za razgovor; komu povšeči govoriti
dar (a la) cuerda popustiti konopec; zavlačevati kupčijo
la cuerda está tirante položaj je napet
el papel no es de su cuerda (gledališče) vloga mu ne leži
tener cuerda biti navit (ura); zadostovati, trajati (npr. steklenica vina)
tiene cuerda para rato to se lahko še dolgo vleče
tirar (de) la cuerda brzdati, zadrževati
tocar la cuerda sentimental mile strune ubrati
traer (tener) la cuerda tirante lok zelo napeti; strogo nastopiti
por debajo de cuerda pod roko, skrivaj
cuerdas vocales glasilke
estirar las cuerdas razgibati se, sprehoditi se; pretezati se
tocar la cuerda sensible (fig) dotakniti se boleče točke

cuire* [kɥir] verbe transitif kuhati; peči; zavreti; žgati (apno, glino); zoriti; prebaviti; verbe intransitif kuhati se, peči se; žgati se; žgati, skeleti, boleti; familier zgoreti, (verbe transitif) sežgati na grmadi; peči se na soncu

cuire le dîner skuhati večerjo
cuire le pain peči kruh
cuire la porcelaine žgati porcelan
le soleil cuit les fruits sonce zori sadje
cuire dans son jus (familier) kuhati se v vročini; cvreti se v lastni masti, ostati zapuščen od drugih
les yeux me cuisent oči me pečejo, skelijo
on cuit dans cette chambre kuhamo se, skuhali se bomo v tej sobi
faire cuire deux fois dvakrat kuhati, prekuhati
cuire au même four imeti skupno gospodinjstvo
être dur à cuire (figuré) biti zakrknjen, trmast
il leur en cuira žal jim bo, kesali se bodo, obžalovali bodo to
tu es cuit, (ali) les carottes sont cuites izgubljen si
trop gratter cuit, trop parler nuit (proverbe) govoriti je srebro, molčati je zlato

češčina samostalnik
(jezik) ▸ cseh nyelv, cseh

češko prislov
(o jeziku) ▸ csehül

čveka|ti (-m) schwatzen, schwätzen; (nenehno govoriti) quasseln; pogovorno za govoriti: quatschen

ćúknuti ćûknēm
I. začukati, zaskovikati
II. ćuknuti se razširiti se glas: u gradu se ćuknulo po mestu se je razširil glas, se je začelo govoriti

da prep. od, iz, s (z); k (h), pri; ( se spaja z določnim členom; dal = da + il, dallo = da + lo, dalla = da + la, dai = da + i, dagli = da + gli, dalle = da + le)

1. (označuje prostorsko oddaljevanje)
sono partiti da Trieste odpotovali so iz Trsta
contare da 10 insù pren. šteti od 10 navzgor

2. (označuje izvor)
l'ho saputo dai giornali zvedel sem iz časopisov
Leonardo da Vinci (atributivno) Leonardo da Vinci (iz Vincija)

3. (označuje oddaljenost)
dista dalla città una decina di chilometri od mesta je oddaljen kakih deset kilometrov

4. (označuje kraj, prebivanje)
abita dalla zia stanuje pri teti

5. (označuje kraj, premikanje, približevanje)
verrò da te stasera nocoj pridem k tebi
devo andare dal dentista moram k zobarju

6. (označuje kraj, prehod skozi, po)
al ritorno siamo passati da Firenze ko smo se vračali, smo šli skozi Firenze
i ladri sono passati dalla finestra tatovi so vdrli skozi okno

7. (označuje delitev, razdvajanje)
distinguere il grano dal loglio pren. ločiti zrno od plev

8. (označuje kraj v zvezi s predlogom a)
da capo a fondo od začetka do konca
dal primo all'ultimo od prvega do zadnjega

9. (označuje čas trajanja začenši od)
è malato da un mese že mesec dni je bolan
da allora in poi poslej, od takrat
lo spettacolo dura dalle nove alle undici predstava traja od devetih do enajstih

10. (označuje vzrok)
tremare dal freddo tresti se od mraza
scoppiare dalla rabbia počiti od jeze

11. (označuje sredstvo)
riconoscere uno dalla voce prepoznati koga po glasu
chi fa da se, fa per tre kdor sam stori, stori za tri

12. (atributivno)
zoppo da una gamba hrom na eni nogi
cieco da un occhio slep na eno oko

13. (označuje ločevanje, razdvajanje) (atributivno za nekaterimi pridevniki)
lontano dagli occhi, lontano dal cuore daleč od oči, daleč od srca
immune da difetti brez napak

14. (označuje namen, dolžnost) (atributivno)
cavallo da corsa dirkalni konj
macchina da cucire šivalni stroj

15. (označuje lastnost) (atributivno)
vecchio dai capelli bianchi belolasi starec
vita da cani pasje življenje

16. (kot sestavni del imenskega predikata)
essere testardi è da bestia trma je živalska lastnost
non è da te fare queste cose ne spodobi se, da to počneš

17. (označuje način ali predikativni odnos)
vestire da contadini oblačiti se po kmečko
parlare da amico komu govoriti kot prijatelj
battersi da leoni boriti se kot lev
da bambino stavo dai nonni kot otrok sem živel pri starih starših
da grande farò il pompiere ko bom velik, bom gasilec
funge da presidente opravlja dolžnost predsednika

18. (označuje pasivno zgradbo)
è stimato da tutti vsi ga spoštujejo
la casa è stata distrutta dal fuoco ogenj je uničil hišo

19. (označuje vrednost, oceno)
un paio di scarpe da centomila lire par čevljev za sto tisoč lir
una cosa da poco malo vredna stvar; (označuje približnost s predlogom a)
avrà dai quaranta ai quarantacinque anni star je od štirideset do petinštirideset let

20. (uvaja vrsto odvisnih stavkov v nedoločniku)
ero così stanco da non poter stare in piedi bil sem tako utrujen, da me niso noge držale
dammi qualcosa da mangiare daj mi kaj jesti

21. (v prislovnih izrazih)
da vicino od blizu
da lontano od daleč
da parte ob strani, vstran
da per tutto povsod

22. (v predložnih izrazih)
di là da onstran, onkraj
di qua da tostran
fino da od

dán (dnéva) m

1. giorno; giornata:
leto ima 365 dni l'anno ha 365 giorni
dogodek dneva l'avvenimento del giorno
rel. sodni dan il giorno del giudizio
plačilni dan giorno di pagamento
semanji, tržni dan giorno di fiera
delovni dan giornata lavorativa
rojstni dan compleanno
uradni dan sodišča giorno d'udienza
dan zmage l'anniversario della vittoria
dan žena giornata della donna

2. (čas svetlobe od sončnega vzhoda do zahoda) giornata; giorno:
jesenski, pomladni dan giorno autunnale, primaverile
dan se daljša, krajša le giornate si allungano, si accorciano
sredi belega dne in pieno giorno
jasno ko beli dan chiaro come la luce del sole
(kot pozdrav) dober dan! buongiorno!

3. pl. dnevi (omejeno trajanje v življenju) giorni:
odločilni, usodni dnevi giorni decisivi, fatali
pren. črni, pasji dnevi giorni, giornate da cane
na stare dni da vecchio, nella vecchiaia
v davnih dneh tanto tempo fa
njega dni, svoje dni nel lontano passato, una volta, un tempo
pren. imeti dneve štete avere i giorni contati
pren. človek ne ve ne ure ne dneva l'uomo non sa né il giorno né l'ora (della propria morte)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
(kaj) priti na dan venirsi a sapere
(s čim) priti na dan dire, confessare qcs.
pren. udariti na dan erompere
dan na dan, dan za dnem giorno dopo giorno
noč in dan notte e giorno, senza sosta
leto in dan un anno, a lungo, per lungo tempo
živeti iz dneva v dan, tja v en dan vivere alla giornata, spensieratamente
pren. govoriti tja v tri dni dire sciocchezze, blaterare, parlare a vanvera
zagledati beli dan nascere, venire alla luce; (libro) venire pubblicato
imeti črn dan avere una giornata nera, non essere in forma
lepega dne un bel giorno
pasji dnevi canicola
pravi sodni dan grande confusione; vulg. casino
ne videti česa svoj živi dan non aver visto mai
za vse žive dni si zapomniti ricordare per tutta la vita
materinski dan il giorno della mamma
delovni dan, praznični dan (praznik) giorno feriale, giorno festivo
dan hoda giornata, giorno di cammino
dan pred vigilia
dan pred izpitom la vigilia dell'esame
junak dneva l'uomo del giorno
iz dneva v dan di giorno in giorno
različna sta si kot noč in dan tra loro due ci corre quanto dal giorno alla notte
dopolniti svoje dni (umreti) finire i propri giorni
PREGOVORI:
ne hvali dneva pred večerom loda il giorno alla sera e il giovane quando avrà la barba

dē (star orodnik nekega zaimenskega debla do)

I. adv. v sestavah,

1. od zgoraj navzdol, dol, na tla: decidere, deicere, delabi, demittere.

2. od-: decedere, decīdere, declinare, dehinc.

3. do konca, docela, popolnoma, do-: debellare, devincere, defungi.

4. s pojmom pomanjkanja: deesse, deficere, deformis, degener.

II. praep. z abl.

1. krajevno
a) od zgoraj navzdol, z (s), raz: deicere se de muro C., labi de caelo V., de tribunali pronuntiare Ci., po tem nalično: de plano dicere Ci. z ravnega (ne z višine), spodaj govoriti, de templo elatus N. po svetiščnih stopnicah; pren.: de scripto dicere, de epistula recitare Ci. brati iz česa, prebrati kaj od vrha.
b) s kakega mesta proč, z (s), iz, od: de finibus exire C. iz dežele oditi, deželo zapustiti, mercari de aliquo Ci. kupiti od koga, de nave (z ladje) malum erigere V., nihil agere de insidiis Ci. iz zasede, de tergo Pl. izza hrbta, de aliquo audire Ci. od koga (= iz ust koga) slišati, alia de parte transmittunt campos servi V. z druge strani = na drugi strani, de visceribus satisfacere Ci. ali nisi de tergo (z bičanjem) satisfiat L. s česa = s čim; posebno pri glagolih jemanja: anulum detrahere de digito Ci., partem solido demere de die H., proles suscepta de te V.; brez glag., nekako kot gen.: haec de Danais arma V. Danajcem vzeto orožje, spolia de rege V.
c) pren. α) (o izvoru, rodu, stanu, bivališču idr.) z (s), iz, od: homo de plebe Ci., L., malus poëta de populo Ci., Argolicā de gente V., caupo de via Latina Ci., Lybica de rupe leones O. β) partitivno: izmed, od: quemvis de iis Ci., de tribus et decem fundis tres nobilissimos possidere Ci., nemo de nobis unus excellat Ci., minimus de stirpe virili V., aliquis de diis O.; podobno: hoc solum nomen de coniuge restat V., od tod tudi: ut partem aliquam de istius impudentia reticere possim Ci. en del njegove nesramnosti. γ) (o snovi) od, iz: niveo factum de marmore signum O., verno de flore corona O.; pesn.: vivi vultus de marmore V.; pri spremembi: carcer de templo fit Ci., in deum de bove verti O. δ) (o imetju, od katerega se plačujejo stroški) iz, od: de meo, de tuo, de vestro, de alieno Ci., L. idr. iz mojega, tvojega, vašega, iz tujega žepa, de publico Ci. iz državne blagajne, na državne stroške, de praeda, manubiis spoliisque honorem habetote L. ε) z neutr. adj., opisujoč adv.: de integro Ci. znova, zopet, dēnuō (= de novo) Ci. znova, de improviso Ci., C. iznenada, nenadoma.

2. časovno
a) takoj po, takoj za: non bonus est somnus de prandio Pl., statim de auctione venire Ci.; pogosto diem de die pravzaprav „dan za dnem“, od dne do dne: Iust., rem diem de die differre L.
b) (o dobi, ki še ni vsa potekla) še (že) v času, še (že) ob, še (že) za, še (že) po: de die Pl. še za dne = ko je bil še dan, ko še ni minil dan, de medio potare die H. še opoldne, media de luce H., surgunt de nocte latrones H., multa de nocte Ci. še za trde noči, media de nocte C., de tertia vigilia C. ob tretji nočni straži.

3. vzročno = zaradi, iz, od: gravi de causa Ci., qua de re (causā) Ci., N. zaradi česar (tega), notior est factus Capaneus de fulminis ictu O., de ira, de industria Cu., capere infamiam de detrimento Hirt.; pesn.: mater erat Ilia de me O. od mene = po meni.

4. occ. (o merilu, pravilu) po, za: de mea sententia Pl., Aedui de consilio legatorum copias mittunt C., de consilii sententia Ci., matrum de more V.

5. (o predmetu, ki se ga dejanje tiče) o, glede na, z ozirom na, za kaj, kar se tiče, zaradi: de aliqua re accipere, audire, dicere, loqui, scribere, iudicare ipd. Ci. idr., contendere, dimicare, timere de aliqua re N. boriti se, bojevati se, bati se za kaj, quidnam facerent de rebus suis N. glede na svoj položaj, de fratre confido Ci., spes de expugnando oppido C., provisum est de frumento C., victoria, triumphus de (nad) hostibus Ci., Cu., legatos mittere de (zaradi) pace C., mittor de magnis rebus H. moje poslanstvo se tiče važnih reči, de ceteris (de cetero Cu.) senatui curae fore S. kar se tiče drugega, consilium summis de rebus habebant V., de me divûm pater viderit V. kar se mene tiče, si quid de te merui V. za tebe. — Pomni: dē se včasih zapostavlja: quo de agitur Ci., speculā de montis V., nomine de Nymphae O.; pogosto pa se postavlja v sredo (med atrib. in subst.): qua de re Varr., Ci., N., gravi de causa, multa de nocte Ci., media de nocte C.

débiter [debite] verbe transitif, commerce obremeniti (quelqu'un de quelque chose koga s čim), v breme vpisati; prodajati (na drobno); dozirati; technique dajati, proizvajati; razrezati (les); figuré spraviti v promet; vieilli podrobno pripovedovati ali povedati (govoriti)

débiter un compte obremeniti konto
débiter un bœuf razsekati vola
débiter des mensonges trositi laži
(péjoratif) débiter des vers monotono govoriti stihe
bois masculin débité rezani les
le buffet débite des rafraîchissements bifé prodaja osvežila, okrepčila
ce tuyau d'alimentation peut débiter 100 litres à la minute ta dovodna cev lahko daje 100 l na minuto
cette usine débite 200 voitures par jour ta tovarna izdela 200 avtomobilov na dan

déblatérer [deblatere] verbe intransitif

déblatérer contre quelqu'un obrekovati koga, zabavljati čez koga, ostro govoriti proti komu, napadati koga