Franja

Zadetki iskanja

  • crédito moški spol vera, zaupanje; kredit, ugled; odobravanje, privolitev, pritrditev; potrdilo; dokaz

    crédito limitado (ilimitado) omejen (neomejen) kredit
    carta de crédito kreditno pismo
    establecimiento de crédito kreditni zavod
    comprar (dar, tomar, vender) a crédito kupiti (dati, vzeti, prodati) na kredit
    dar crédito a alg. verjeti komu
    gozar de crédito uživati ugled
    merecer (obtener) crédito zaslužiti (dobiti) kredit
    otorgar (dar, hacer, conceder) crédito odobriti (dati) kredit, kreditirati
    restringir el crédito omejiti kredit
    sentar (tener sentado) el crédito na dobrem glasu biti
    créditos pl krediti, kreditne vsote
    créditos incobrables neizterljivi krediti
    crédito abierto odprt (blanko) kredit
    crédito largo, crédito a largos plazos dolgoročen kredit
  • creep*1 [kri:p] neprehodni glagol
    plaziti se, lesti, laziti, polzeti

    to feel one's flesh creep dobiti kurjo polt
    to creep into s.o.'s favour prilizovati se komu
    it makes my flesh creep kurja polt me ob tem oblije
  • crever [krəve] verbe intransitif počiti, pokati; razpočiti se, razleteti se, izliti se (tvor, oko); crkniti, umreti; automobilisme imeti okvaro na pnevmatiki; verbe transitif raznesti, razgnati; razdreti; familier zelo utruditi

    se crever (familier) preveč se najesti; populaire preveč se napenjati, pretegniti se
    les eaux ont crevé le barrage vode so razdrle jez
    crever le cœur à quelqu'un hudo žalost, muke komu povzročiti
    crever un cheval konja popolnoma utruditi
    (populaire) crever la faim, la crever biti zelo lačen
    crever les pneus dobiti okvaro v pnevmatiki
    crever les yeux iztakniti oči; bosti v oči
    cela crève les yeux (figuré) to bode v oči
    cette longue promenade m'a crevé ta dolgi sprehod me je čisto zdelal, izčrpal
    crever d'ennui umirati od dolgega časa
    crever de faim, de soif umirati od lakote, od žeje
    crever dans sa peau (figuré) skočiti iz kože
    crever de rire, d'orgueil pokati, počiti od smeha, od ošabnosti
    crever de santé, d'argent kipeti od zdravja, imeti preveč denarja
    se crever la santé (po)kvariti si zdravje
    se crever de, au travail upehati se z delom
    se crever les yeux oči si utruditi, pokvariti
  • cr̂n cŕna cŕno, dol. cr̂nī -ā -ō, komp. cȑnjī -ā -ē
    1. črn: crn kao ugljen; -a kava kafa; -a noć, zloba, odjeća, odeća; -i kruh, hljeb, hleb; -i petak; cr̂nā borza, cr̂na berza; gledati što kroz -e naočare; -i oblaci se nadvijaju bliža se nesreča; dobiti što -o na bijelo, na belo dobiti kaj črno na belem
    2. zoprn, gnusen: taj je čovjek zaista crn po zlu koje čini
    3. crn mu obraz! sram ga bodi!
    4. -i dud bot. črna murva; -i glog bot. črni trn; -i luk bot. čebula; -i orao zool. planinski ali zlati orel; -i štap bot. črnoga; -a bokvica gl. ranilist; -a bolest bot. snet: -a čemerika bot. črna čemerika; -a divizma bot. črni lučnik; -a džigerica anat. jetra; -i metali; -a rotkva bot. črna redkev; -a topola bot. črni topol; -a trešnja češnja hrustavka; -o zlato premog; u -o zaviti koga pripraviti komu veliko žalost; Crna Gora; Crno more; Skopska Crna gora; Crni Đorđe
  • cuarenta štirideset

    el cuarenta število 40
    acusar las cuarenta proti vsakemu igro dobiti; komu brezobzirno v obraz svoje mnenje povedati
    por las cuarenta (Am) s silo
    cortar a uno el cuarenta (Či) komu načrte prekrižati
  • cuartear razčetrtiti; (od)deliti; (raz)klati

    cuartearse dobiti razpoke
  • cuerpo moški spol telo, trup; (sestavni) del, glavni del, glavna stvar; truplo, mrlič; del, zvezek (kakega dela); korporacija, ceh; zadruga; jedro; tež(in)a, važnost; velikost, masa, obseg, format; gostota (tkanine); vojska korpus, zbor

    cuerpo de bomberos požarna bramba
    cuerpo de caballo konjska dolžina (mera)
    cuerpo consular konzularni zbor
    cuerpo docente učni zbor (zavoda)
    cuerpo de ejército armadni zbor
    cuerpo extraño (med) tujek
    cuerpo de iglesia glavna cerkvena ladja
    cuerpo municipal mestne oblasti
    cuerpo de vigilancia, cuerpo de policía policija
    cuerpo volante leteči oddelek vojske
    retrato de cuerpo entero (fot) slika v celi postavi
    retrato de medio cuerpo (fot) doprsna slika
    paño de mucho cuerpo težko sukno
    vino de cuerpo močno vino
    a cuerpo, en cuerpo lahko oblečen
    a cuerpo descubierto odprto, prosto, javno
    a cuerpo gentil prelahko oblečen
    a cuerpo patente v lastni osebi
    cuerpo a cuerpo mož proti možu
    de cuerpo entero v celi figuri; kot se spodobi
    de cuerpo presente osebno navzoč; javno izpostavljen
    en cuerpo korporativno
    en cuerpo de camisa brez suknjiča, v srajci
    en cuerpo y en alma z dušo in telesom, skoz in skoz
    dar cuerpo (a) uresničiti; povečati, pretiravati, dati duška
    echar el cuerpo fuera počepniti, potuhniti se
    falsear (esquivar, huir, hurtar) el cuerpo izogniti se, izmuzniti se
    ganar con su cuerpo predati se prostituciji
    hacer del cuerpo opraviti svojo potrebo
    llegar al cuerpo a cuerpo spopasti se
    no quedarse con nada en el cuerpo vse povedati, ničesar ne zamolčati
    tomar cuerpo povečati se; dobiti konkretno obliko
    traer bien gobernado el cuerpo (med) imeti redno stolico
    tratar a uno a cuerpo de rey s kom kot s kraljem ravnati, kraljevsko pogostiti
    volverla al cuerpo na žalitev odgovoriti z žalitvijo
    ¡cuerpo de Cristo! ¡cuerpo de Dios!; ¡cuerpo de mí!; ¡cuerpo de tal! gromska strela!
  • cuisiner [kɥizine] verbe transitif, verbe intransitif (s)kuhati, pripraviti; kuhati; (figuré)

    cuisiner quelqu'un izpraševati koga, skušati z vsemi sredstvi dobiti od koga priznanje
  • cvèk (cvêka) m

    1. pog. (žebelj) chiodo:
    pren. sedeti kot cvek sedere impalato

    2. cavicchio; piolo

    3. žarg. šol. insufficiente; cinque:
    dobiti cvek iz matematike prendere un insufficiente, un cinque in matematica
  • cylindrer [silɛ̃dre] verbe transitif dati obliko valja (quelque chose čemu); valjati

    se cylindrer dobiti obliko valja
  • čeljust1 ženski spol (-i …) živalstvo, zoologija, anatomija der Kiefer (gornja Oberkiefer, spodnja Unterkiefer, sprednja Vorderkiefer, srednja Mittelkiefer, zadnja Hinterkiefer)
    odtis čeljusti der Kieferabdruck
    zlom čeljusti der Kieferbruch
    preklana zgornja čeljust die Kieferspalte
    biblično: oslovska čeljust der Eselskinnbacken
    figurativno dobiti jo po čeljustih eins über die Fresse bekommen
  • čeljúst (-i) f

    1. anat. mascella:
    spodnja, zgornja čeljust mascella inferiore, superiore
    pog. pren. dobiti jih po čeljusti buscarle per aver chiacchierato troppo

    2. pren. pejor. chiacchierone, ciarlatano, parolaio

    3. teh. mascella, ganascia (della tenaglia, morsa); šport. staffa (sci)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    strojn. drobilne čeljusti ganasce del frantoio
    avt. zavorne čeljusti ganasce del freno
  • čev|elj [é] moški spol (-lja …)

    1. (obuvalo) der Schuh (gorski Bergschuh, lakast Lackschuh, lovski Jägerschuh, nizek Halbschuh, nogometni Fußballschuh, okovan Nagelschuh, otroški Kinderschuh, planinski Wanderschuh, plesni Tanzschuh, poletni Sommerschuh, smučarski Skischuh, športni Sportschuh, tekaški Dornenschuh/Laufschuh, trden Straßenschuh/Strapazierschuh, usnjen Lederschuh, zimski Winterschuh)
    visok čevelj der Stiefel
    konica čevlja die Schuhspitze
    stvari za čiščenje čevljev das Schuhputzzeug
    krema za čevlje die Schuhcreme
    krtača za čiščenje čevljev die Schuhbürste
    za čevelj globok/visok fußhoch/fußtief
    škatla za čevlje der Schuhkarton
    žlica za čevlje der Schuhlöffel/Schuhanzieher
    čistilec čevljev der Schuhputzer
    par čevljev ein Paar Schuhe
    tovarna čevljev die Schuhfabrik
    trgovina s čevlji das Schuhgeschäft
    čevelj žuli der Schuh drückt (tudi figurativno)
    figurativno dati na čevelj/ konec čevlja rausschmeißen
    figurativno dobiti čevelj einen Tritt bekommen
    obrisati si čevlje sich die Schuhe abtreten
    figurativno le čevlje sodi naj kopitar Schuster bleib bei deinem Leisten

    2. tehnika der Schuh (drsni Gleitschuh, kabelski Kabelschuh, polov Polschuh, vrvni Seilschuh)

    3.
    mera der Fuß
    dolg en čevelj fußlang
  • čez2 prep.

    1. (za izražanje gibanja ali smeri na drugo stran, po površini, skozi kaj, okoli česa) oltre, per, attorno:
    skočiti čez jarek saltare il fosso
    odpraviti se čez morje andare oltre oceano
    potovati v Zagreb čez Novo mesto andare a Zagabria passando per Novo mesto
    tanka čez pas stretta (attorno) alla vita

    2. (za izražanje časa, po katerem se kaj zgodi) fra:
    vrnem se čez pet minut torno fra cinque minuti
    durante:
    čez teden ga ni durante la settimana non c'è, è assente

    3. (za izražanje presežene mere) più di:
    meri čez dva metra misura più di due metri

    4. (za izražanje nasprotovanja) contro:
    pritoževati se čez draginjo protestare contro il carovita
    pog. vsi so čezme tutti sono contro di me, ce l'hanno con me
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vpiti drug čez drugega gridare confusamente
    pog. komu čez glavo zrasti non temere più qcn., non curarsi più degli ammonimenti, dei consigli di qcn.
    pog. imeti česa čez glavo averne fin sopra i capelli di qcs.
    imeti dela čez glavo essere oberato di lavoro
    pog. dobiti jih čez hrbet buscarle, prenderle
    pren. napraviti križ čez kaj farci sopra una croce
    pog. dati otroka čez koleno picchiare il bambino, suonarle al bambino
    pog. biti čez les mancare di una rotella, di un venerdì
    zasloveti čez noč diventare famoso da un giorno all'altro
    pog. biti malo čez les essere toccato nel cervello, essere svitato
    čez mero jesti mangiare a crepapelle
    šport. tek čez drn in strn cross country
    PREGOVORI:
    čez sedem let vse prav pride metti la roba in un cantone, che viene il tempo ch'ella ha stagione
  • čŕn (-a -o)

    A) adj.

    1. (ki je barve kot oglje, saje) nero:
    črni lasje capelli neri
    črn maček gatto nero
    črna obleka abito nero
    sivkasto, vranje, zamolklo črn nero grigio, nero corvino, nero cupo
    črn kot oglje, kot vrag nero come il carbone, come la pece

    2. (ki je temne barve) nero, scuro:
    črn dim fumo nero
    črne oči occhi neri
    črni kruh pane nero
    črna kava caffè (nero)
    črna moka farina scura
    črno pivo birra scura
    črno vino vino rosso
    svetlolasa ali črna bionda o bruna
    film. črnobeli film film in bianco e nero
    črn od sonca (zagorel) abbronzato
    bot. črni ribez ribes nero
    bot. črna murva gelso nero
    črna redkev rafano nero
    pren. garati kot črna živina lavorare come un negro
    plačal bo, da bo črn la pagherà cara
    nabiti koga, da bo ves črn picchiare qcn. di santa ragione

    3. (neprijeten; ki vsebuje zlobo; poudarja pomen samostalnika) nero:
    črne misli pensieri neri
    črna duša anima nera
    črna ovca pecora nera
    črna zavist, zloba invidia, cattiveria nera

    4. pren. (nepošten, nezakonit) nero:
    črna borza borsa nera, mercato nero
    črni fondi fondi neri

    5. pren. (klerikalen; desničarski; fašističen) nero:
    črna aristokracija aristocrazia nera
    črna srajca camicia nera
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    publ. črni kontinent il continente nero, l'Africa
    pren. prikazovati kaj v črnih barvah descrivere qcs. a tinte cupe
    črne bukve libro di magia nera
    rel. črna maša messa funebre
    črna maša (bogokletni obred) messa nera
    publ. črna kronika cronaca nera
    metal. črna metalurgija siderurgia
    polit. črna roka mano nera
    črna smrt peste
    rel. črna suknja sottana, veste talare
    hist. črna vojska milizia territoriale
    publ. črno zlato oro nero
    črni premog carbon fossile
    črni smodnik polvere nera, da sparo
    med. črne koze vaiolo
    igre črni Peter uomo nero
    astr. črna luknja buco nero
    metal. črna pločevina lamiera nera
    pog. kaj zapisati s črno kredo, v dimnik porci sopra una croce
    črna knjiga libro nero
    črna obleka abito scuro
    aer. črna skrinjica scatola nera
    min. črni jantar giaietto

    6. bot.
    črna gniloba marciume nero
    črna bil morella (Solanum nigra)
    črna jelša ontano nero, frangola (Rhamnus frangola)
    črna malina rovo (Rubus fruticosus); (sadež) mora
    črna meta marrubio (Marrubium vulgare)
    črna noga gamba nera; ofiobolosi
    črna ogrščica senape nera (Brassica nigra)
    črna pegavost antracnosi
    črna trobenta trombetta da morto, trombetta dei morti (Craterellus cornucopioides)
    črni gaber carpinella (Ostrya carpinifolia)
    črni koren scorzonera (Scorzonera humilis)
    črni oreh noce nero (Juglans nigra)
    črni pikec antracnosi
    črni teloh elleboro nero, rosa di Natale (Helleborus niger)
    črni topol pioppo nero (Populus nigra)
    črni trn susino di macchia, pruno prugnolo (Prunus spinosa)
    črni bezeg sambuco (Sambucus nigra)
    črni luk moli (Allium nigra)
    črni trn pruno, spino d'asino (Eryngium)

    7. zool.
    črna vdova vedova nera (Latrodectus mactans)
    črna žolna picchio nero (Pryocopus martius)
    črni medved baribal (Enarctos americanus)
    črni ostriž persico reale (Perca fluviatilis)
    črna brezpalčarka marimonda (Ateles belzebuth)
    črna čigra mignattino (Chlidonias nigra)
    črna liska folaga (Fulica atra)
    črni lemur mococo (Lemur)
    črni žužek calandra del grano (Calandra granaria)
    PREGOVORI:
    ponoči je vsaka krava črna di notte tutti i gatti sono neri (bigi)

    B) črni (-a -o) m, f, n šah.
    črni il nero
    polit. črni in rdeči i neri e i rossi
    kilo črnega un chilo di pane nero
    liter črnega un litro di (vino) rosso
    človek, žena v črnem uomo, donna in abito nero, abito da lutto
    nositi črno portare il lutto, essere in lutto
    dokazati črno na belem mostrare, dimostrare nero su bianco
    ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non prendere niente di niente
    delati se črno pred očmi sentirsi mancare
    delati na črno fare, svolgere lavoro nero
    zidati na črno fare, costruire (la casa) illegalmente, abusivamente, in violazione della legge
    ne ziniti ne bele ne črne non aprir bocca, non fiatare, essere muto come una tomba, non sbottonarsi
  • Dach, das, (-/e/s, Dächer) streha, bei Instrumenten: pokrov; unterm Dach pod streho; unter einem Dach (leben mit) (živeti) pod isto streho; ein/kein Dach überm Kopf haben imeti streho nad glavo/ne imeti strehe nad glavo; unter Dach und Fach bringen zagotoviti, spraviti pod streho; jemandem aufs Dach steigen okregati, karati (koga); eins aufs Dach bekommen dobiti jo po glavi/piskru
  • damage1 [dǽmidž] samostalnik (to)
    škoda, zguba
    množina odškodnina, kompenzacija; vrednost, cena

    pogovorno what's the damage? koliko stane?
    to stand the damage plačati
    damage by sea havarija, poškodba ladje
    damage certificate (ali report) spričevalo o havariji
    damage to property stvarna škoda
    to lay the damages at oceniti škodo na
    action for damages spor za odškodnino
    damage survey zapisnik o ocenitvi škode
    to recover damages dobiti odškodnino
    to claim damages zahtevati odškodnino
  • dán day; (dnevna svetloba, luč) daylight, daytime; (svetloba) light

    dober dán! (zjutraj) good morning!, (popoldne) good afternoon!, (splošno) how do you do!, pogovorno hallo!, hullo!, ZDA hello, (pri poslovitvi) good day!, pogovorno see you!, be seeing you!; see you later!
    deloven dán working day, weekday
    črn dán figurativno a black day, a dark day, an unfortunate day
    materinski dán Mother's Day
    novoletni dán New Year's Day
    beli dán broad daylight
    plačilni dán payday
    postni dán fast day
    prazničen dán holiday
    pasji dnevi dog days pl
    prosti dán day off, (brez pouka) day off school
    rojstni dán birthday
    srečen dán a red-letter day
    sodni dán the Last Day, Judgment Day, Day of Judgment, Doomsday
    davni dnevi bygone days, arhaično day of yore
    spominski dán Remembrance Day (11. november)
    z dne 3. maja dated May 3rd
    čez dán (podnevi) in the daytime; during the day, by daylight, by day
    dán za dnem day by day
    drugi (naslednji) dán next day, the day after
    do današnjega dne to the preent day
    od dneva do dneva from day to day
    čez nekaj dni in a day or two
    enega teh dni, te dni enkrat one of these days
    dvakrat na dán twice a day
    pri belem dnevu in broad daylight
    lepega dne one fine day
    oni dán (zadnjič) the other day
    še oni dán only the other day
    še isti dán that very day
    od tega dne dalje from this day forth
    par dni a couple of days
    ta ali oni dán one day or another
    svoj živi dán in all my born days, in my lifetime
    nekega dne one day, (za prihodnost) some day
    pred tremi dnevi three days ago
    dán poprej the day before, the day beforehand
    teden dni (7 dni) a week
    danes teden dni this day week, (pred tednom dni) a week ago
    14 dni (2 tedna) a fortnight, two weeks
    čez 14 dni in a fortnight
    vsak dán every day, daily
    vsak drugi dán every other (ali second) day
    vsakih pet dni every five days
    ves dán all day long, for the whole of the day
    ves ljubi božji dán the livelong day
    za nekaj dni for a few days
    prejšnji dán the previous (ali preceding) day
    ki traja ves dán daylong
    na dán z besedo! speak out!, out with it!
    to je jasno kot beli dán it's as clear as daylight, it's as plain as a pikestaff
    biti različen kot noč in dán to be as different as chalk and cheese
    béli dán je it is broad daylight
    dobiti prost dán to be allowed a day off
    ni še vseh dni konec we have not seen the last of it yet
    prinesti, spraviti na dán to bring to light
    prinesti stvar na dán to broach a matter
    sedaj prihaja na dán it now transpires
    priti na dán to come to light, to transpire, to leak out, to become known, ZDA to develop
    prinesti na dán svoje težave to air one's troubles
    ko napoči dán at daybreak, at dawn
    za vsakega pride njegov dán every dog has his day
    sanja se ti pri belem dnevu you're day-dreaming
    svoj živi dán nisem videl... I have never seen in all my born days (ali in my lifetime)...
    dnevi so mu šteti his days are numbered
    zagledati dán (luč sveta) to be born, to come to light, to come out
    določiti dán to fix a day
    voščiti dober dán to bid someone good day, zastarelo to give someone the time of day
    bil je 2 dni prepozen he was two days late
    delati noč in dán to work day and night
    ne hvali dneva pred nočjo do not praise the day before it is over; laugh before breakfast and you'll cry before supper
  • dar moški spol (-u …)

    1. (darilo) das Geschenk, die Gabe (botrski Patengeschenk)
    božji dar die Gabe Gottes, die Gottesgabe, (dar nebes) ein Geschenk des Himmels
    dati v dar schenken
    dobiti v dar geschenkt bekommen

    2. v dober namen ipd.: die Spende
    knjižni dar die Buchspende
    v blagu die Sachspende

    3. (naravni dar) die Gabe, -gabe (govorniški Rednergabe, opazovanja Beobachtungsgabe, pesniški Dichtergabe, preroški Prophetengabe, pripovedni/pripovedovanja Erzählergabe, Gabe des Erzählens); (sposobnost, zmožnost) das Vermögen; (predstavljanja Vorstellungsvermögen, prepričevanja Überzeugungsvermögen); (talent) die Geistesgabe, das Talent
    dar za das -talent (glasbo Musiktalent, jezike Sprachtalent); (nadarjenost) die Begabung
    dar prepričevanja die Überredungskunst

    4. versko: (žrtev) das Opfer, -opfer (klavni Schlachtopfer, žgalni das Brandopfer)
    zaobljubni dar die Votivgabe, das Weihgeschenk
    žrtveni dar die Opfergabe
    prinesti v dar zum Opfer bringen
    prineseni dar das Opfer, Opfer-, sveča: die Opferkerze
    priprava darov die Gabenbereitung
    nabiralnik za darove der Opferstock/ die Opferbüchse
    prošnja nad darovi das Gabengebet
    |
    figurativno imeti dar govora redegewandt sein
    vzeti komu dar govora die Rede verschlagen/rauben
  • dár; darílo gift; present; donation, donative; (nadarjenost) talent, faculty, gift, capacity; (za spomin) keepsake, token; offering, (cvetja) floral offering

    dobiti v dár; darílo to get something as a present
    nima dár; darílou za jezike he has no gift for languages
    dár; darílo govora the gift of eloquence
    poročno(a) dár; daríloilo(a) wedding gift(s); ZDA bridal shower
    božji dár; darílo (miloščina) alms, charity
    prositi za božji dár; darílo to ask for alms
    pravi dár; darílo božji (pravi blagoslov) a veritable godsend
    božično dár; darílo Christmas present, Christmas gift, Christmas box
    danajsko dár; darílo arhaično Greek gift
    za to on nima nobenega darú his talent does not lie in that direction
    si izgubil dar govora? have you lost the use of your tongue?