Franja

prosíti to ask (koga za kaj something of someone, someone for something); (vljudno) to beg, to request; to pray

milo prosíti (rotiti) to supplicate, to implore, to conjure, to beseech, to entreat, to deprecate; (pismeno) to petition, to solicit; to memorialize; (prosjačiti) to beg, to go begging, to be a beggar
prosíti za koga to plead for, to intervene for; (če nismo razumeli)
prosim? I'm sorry, what did you say?, pardon?, I beg your pardon; (odgovor na zahvalo)
prosim! don't mention it!, no trouble!, you are (quite) welcome!
prosíti kruha to ask for bread
prosíti za uslugo to ask a favour
prosim vas oproščenja (odpuščanja) I beg your pardon
prosim vas, vrnite denar! please let me have the money back!
prosíti za roko (zasnubiti dekle) to ask in marriage, to propose (to)
prosíti vse svetnike v nebesih to pray to every saint in Heaven
lepo vas prosim, napravite mi to uslugo! I beg you to do me this service!
prosim, povej mi vendar! (please) do tell me!
sedite, prosim! please take a seat! sit down, please!
vas smem prosíti za ogenj (za sol)? may I trouble you for a light (the salt)?
prosim, bodi tako dober in... be good enough (ali be so kind as) to...
prosil sem ga za to I asked it of him, I asked him for it
ne daj se prosíti! don't wait to be asked
vas smem prosíti za vaše ime? may I ask your name?
prosim za besedo! may I have leave to speak?, ZDA may I have the floor?
prosíti za dovoljenje koga to ask leave of someone
prosíti za oproščenje to excuse oneself, to apologize, to beg pardon
prosim, da mi oprostite! pardon me!, I beg your pardon!, excuse me!, I am sorry!
prosíti za službo to apply for a job (ali post), to submit an application for a post

provecho moški spol korist, prid, dobiček, donos; napredek

hombre de provecho uporaben človek
hacer provecho zdrav biti
obtener (ali sacar) provecho korist imeti
¡buen provecho! dober tek!
¡buen provecho le haga! na zdravje!

pulcher (pulcer) -chra (-cra) -chrum (-crum) (stlat. polcher; etim. nedognana beseda (tudi njen osnovni pomen ni ugotovljen); nekateri jezikoslovci jo povezujejo z gr. περκνός pisan, barvit, indoev. kor. *perk- pisan [pri primitivnejših ljudstvih = lep], lat. osnovna obl. *polk-ros (starejše *pelk-ros), disimilirano iz *perk-ros; domnevi o osnovni obl. *po-li-cro-s iz polīre in *pol-cro-s iz pollēre sta ovrženi, domneva o etr. izboru pa ni dokazljiva)

1. lep, zal, mičen, ljubek, brhek, brdek, čeden, postaven (o živih in neživih subj.): Enn. ap. Ci., Pl., Ter., Val. Fl. idr., o puerum pulchrum Ci., pulchrae turpesque puellae O., Proserpina V., matre pulchrā filia quā pulchrior alter non fuit Aenaeadûm V., formā pulcherrima Dido V., pulcherrime rerum O. ti najlepši na svetu, pulcher corpore O., pulcro corpore creti Lucr., pulcher hortus O., domus Plin. iun., quin (sc. potest esse) aspectu pulchrius? Ci., pulcherrima totius Galliae urbs C.; pesn. pogumen, hraber, junaški, herojski, boder: satus Hercule pulchro V., proles pulcherrima bello V.

2. metaf.
a) lep = izvrsten, krasen, sijajen, slaven, odličen: H., Lucr., Plin., Sil. idr., exemplum C., facinus S., mors V., origo Caesaris V., fractus victoriae Ci., manu pulcher Fl. odlikujoč se z osebno hrabrostjo, nihil virtute pulchrius Ci. ep., pulcherrima classis S., pulcherrimum factum Ci., pulcherrima consilia V., res publica ex pulcherrimā pessima facta est S.; z gen.: pulcherrimus irae Sil. zaradi jeze; pogosto pulchrum est z inf. (naspr. turpe est): Pr. idr., pulchrum est bene facere rei publicae S., pulchrum mori in armis V., pulchrum est digito monstrari Pers., videre, ne, ut illis pulcherrimum fuit tantam vobis imperii gloriam tradere, sic vobis turpissimum sit, quod accepistis, tueri et conservare non posse Ci.; iron.: cui pulchrum fuit in medios dormire dies H.; tako tudi pulchrum ducere ali putare z inf.: turpe ducet cedere pari, pulchrum superasse maiores Q., qui me teste pati vel quae tristissima pulchrum Romanumque putant Lucan.
b) udoben, ugoden, srečen, vesel: dies H., victoria Iust., exitus Fl., ne pulchrum se ac beatum putaret Ci. da bi se ne imel za srečnega in blaženega. — Kot nom. propr. Pulcher -(e)rī Púlher = Lepi, rimski priimek, npr. P. Claudius Pulcher Publij Klavdij Pulher: L., Clodius Pulcher Klodij Pulher: Val. Max.; Pulchri promuntorium (= Mercurii promunturium) Pulhrov rt, severovzhodno od Kartagine: L. — Adv. pulchrē

1. lepo, krasno, izvrstno, odlično: dicere Ci., facere N., negare Ph., asseverare Ci. izvrstno, omnia a naturā pulcherrime regi Ci., phalerae pulcherrime factae Ci.

2. occ. (prav, zelo) dobro: Sen. ph. idr., macerare, callere Ter., intellegere Ci., placere O., nosse aliquem H., Plancus ap. Ci. ep., vendere Pl. dobro, drago, conciliare Pl. dobro (poceni) kupiti, narediti dober nakup, skleniti dobro kupčijo, mihi pulchre est ali pulchre est mihi Ci., H. = pulchre sum Pl. ali pulchre convenit Cat. dobro (udobno) mi je, dobro (lepo) se imam; kot pritrjevalni vzklik lepo!, izvrstno!, krasno!, (zelo) dobro!, super!, odlično!: Ter., clamabit: pulchre, bene, recte! H.

3. iron. lepo = docela, dodobra, dočista, čisto, povsem, popolno, popolnoma: peristi pulchre, pulchre occĭdi Pl., pendebit hodie pulchre Pl.

puntería ženski spol namerjenje (strelnega orožja), ciljanje

afinar la puntería točno v cilj nameriti; fig natančno premisliti
elevar la puntería iskati visoko protekcijo
errar la puntería cilj zgrešiti
hacer la puntería (na)meriti s puško
poner (dirigir) la puntería meriti; pogled upreti
tener buena puntería biti dober strelec
tomar la puntería meriti, ciljati

quis, quid (iz vprašalnega in nedoločnega pron. indoev. debla *qu̯i-; prim. gr. vprašalni τίς, τί [tes. κίς] in nedoločni τις, τι, skr. kiḥ kdo?, kim kaj?, ná-kiḥ nihče, osk. pís, pis, píd, sl. kdo? kaj?, got. hvas, stvnem. hwer, hwaz = nem. wer, was); pron. subst. (quis tudi adj., nikdar pa quid)

I. interrog. kdo? kaj?

1. v neodvisnem vprašanju redko adj. kateri?, kakšen?: quis adulescens fuit? Ci., quis homo est? Ter. kdo je?; večinoma subst.: quis clarior Themistocle? Ci., quis autem amicior quam frater fratri? S., quīcum (quōcum s kom) locutus est? Ci., cuius es? Ter. čigav si?, quis tu? Ter. kdo je?, quis videor? Ter. kakšen se ti zdim?; quis tudi fem.: Pac. fr., Caecil. ap. Gell., quis illaec est, quae lugubri succinta est stolā? Enn. ap. Non., quis est ea, quam vis ducere uxorem? Pl., quid est? Pl. kaj pa je?, quid igitur est? Ci. kako je torej (s tem)?, quid eo? Ter. kaj hoče s tem?, quid tu (sc. dicis)? Ci. kaj meniš (praviš)?, quid tibi vis? H. kaj ti prihaja na misel? Z gen.: quis omnium mortalium non intellegit? Ci., quid tandem habuit argumenti? Ci.; occ. quid z gen. = kak(šen) -a -o, koliko?: quid mulieris habes? Ter. kak(šn)o ženo imaš?, quid negotii est? Pl. kaj pa se godi?, kaj pa je?, quid negotii geritur? Ci. kakšno opravilo … ?, quid hoc rei est? Cu. kaj pomeni to?, kaj hoče to reči?, quid eius (rei) est? Ci. kaj (koliko) je na tem?, quid causae est? Pl. kaj se (tu) godi?, quid praeterea caelati argenti, quid signorum, quid marmoris putatis apud illum esse? Ci. kolikšna množica?, koliko?; adv. acc. n quid? kaj?, kako?, zakaj?: quid? eundem destituisti? Ci., quid plura dicam? Ci. čemu?, quid hoc? Ci. čemu to?, sed quid argumentor? Ci.; tudi: in quid? Sen. ph. zakaj? Tako v zvezi z deinde, enim, ergo, igitur, postea, tandem idr. quid ita? Ci. zakaj (kako) to?, quidnī? Ter., Ci. zakaj ne?; tudi ločeno: quid ego ni ita censeam? Pl., quid illam ni abducat? Ter.; tudi pleonast. z non: quidni non permittam Sen. ph., quid? quod … kaj porečem(o) na to, kaj naj rečem(o) k temu, da … : O., H., Iust. idr., quid? quod Theseus exegit promissum a Neptuno? Ci.

2. v odvisnem vprašanju; subst.: quis sim, ex eo, quem ad te misi, cognosces S., intellegit, quos dicas Ci., si diligenter, quid Mithridates potuerit, considerabis Ci.; adj. kak(šen): rogitat, quis vir esset L.; v istem pomenu tudi quid z gen.: quid hominis sit Ci. kakšen človek da je; adv. acc. neutr. quid? kaj?, zakaj? = čemu?: conclamavit, quid ad se veniret C., quid veniat, scitatur O., quaesivi, quid dubitaret Ci. Pogosto se kopičijo pron. v sestavljenih vprašanjih: considera, quis quem fraudasse dicatur Ci. kdo in koga da je baje ukanil, quem ex quanto regno ad quam fortunam detulisset N.; quis navidezno nam. uter: ad quem eorum regnum esset venturum L. (o Titu in Arnutu Tarkviniju), ex captivis spadonibus, quis Alexander esset, monstrantibus Cu. (o Aleksandru in Hefajstionu). —

II. nedoločno (naslonka) kdo, kaj, subst.: dixerit quis Ci. tu bi utegnil kdo reči, pa poreče kdo; večinoma v splošno vprašalnih stavkih: num quis adpellavit? Ci. je nemara kdo?, num quem putes posse reperiri? Ci., num quid est causae? Ci.; potem v splošnih relativnih stavkih: quotienscumque vellet quis Ci., illis promissis standum non est, quae coactus quis metu promisit Ci.; poseb. pogosto za si, nisi, ne, modo, dummodo, cum idr.: ne quid nimis Ter., si quid accidat Ci. ko bi se kaj primerilo, timui, ne quis de mea fide dubitaret Ci., si quis quid rumore acceperit, uti ad magistratum deferat nec cum quo alio communicet C. Redkeje adj. kak(šen): si quis est sensus in morte Ci., ne quis satelles posset succurrere N., sive natura sive quis deus Ci., iam quis forsitan hostis … tela gerit Tib. — Od tod adv. abl. sg. n quō

1. vprašalno
a) pri glagolih pregibanja kam?; v neodvisnem vprašanju: vide, quo me vertam? Ci., quo, quo scelesti ruitis? H.; v odvisnem vprašanju: vide, quo progrediar Ci., statuisti, quo quemque proficisci placeret Ci.; z gen.: quo terrarum possent abire L. kam na svetu (pod nebom); v istem pomenu tudi quo gentium: sequere hac me … quo gentium? Pl., non hercle, quo hinc nunc gentium aufugiam, scio Pl., quo amentiae progressi sitis L. do katere stopinje brezumnosti = do kolike brezumnosti; prim. quousque. Metaf. čemu?: quo tantam pecuniam? Ci., quo mihi fortunam, si non conceditur uti? H. čemu mi bo sreča … ; odvisno: nescis, quo valeat nummus H. čemu da je dober, quo responsum valeret N. na kaj da se nanaša.
b) (redko) pri glagolih bivanja in mirovanja kje?: se nescire, quo loci (= quo loco) esset Ci. ep., visus est dicere, quo loci illa nasceretur Ci.

2. nedoločno kam: si quo erat prodeundum Ci., ne quo inciderem Ci., Romam alione quo mittere L. ali kam drugam; načinovno kako: si quo usui esse … exercitui posset L.

Opomba: Star. nom. pl. ques = qui: Pac. fr. — Pri adj. vprašalnem quis se pogreša fem. in ves pl.; te obl. se nadomeščajo z ustreznimi obl. vprašalnega pron. qui, quae, quod. — Pri nedoločnem quis, quid se uporablja fem. sg. quă (redkeje quae) od nedoločnega qui, qua(e), quod; neutr. pl. se glasi quă (redkeje quae).

rába use; usage

v rábi in use
v splošni rábi in common use
ne v rábi out of use, disused
s trajno rábo with use
(dober) za rábo (uporaben) fit for use
govorna rába (colloquial) usage
navodila za (upo)rabo directions pl, instructions pl for use
za nobeno rábo good for nothing
on ni za nobeno rábo he is good for nothing, he is no good (at anything)
ne biti v rábi to be out of use, to be disused
biti vsak dan v rábi to be in daily use
to ni za nobeno rábo this is of no use
priti v splošno rábo to come into general use
priti iz rábe to fall (ali to pass) out of use, to fall into disuse

Rabīrius 3 Rabírij(ev), ime rimskega rodu, katerega najznamenitejši predstavniki so

1. C. Rabīrius Postumus Gaj Rabirij Postum, rimski senator; ko je bil l. 63 obtožen de perduellione zaradi smrti Lucija Apuleja Saturnina, ga je na sodišču branil Cicero z govorom, ki je še ohranjen: Ci., Aur.

2. C. Rabirius Postumus Gaj Rabirij Postum, posinovljenec prejšnjega, je bil tožen de repetundis; branil ga je Cicero (govor je ohranjen): Ci., C., Suet.

3. C. Rabirius Gaj Rabirij, dober epski pesnik, ki je živel v času Vergilija: Q., Sen. ph., Vell., magni Rabirius oris O. — Od tod adj. Rabīriānus 3 Rabírijev: domus Ci. ep.

rabi|ti² (-) (služiti) kakemu namenu: dienen (kot/za als/zu), (koristiti) nutzen, nützlich sein, (biti dober za) (gute) Dienste leisten

račúnar reckoner; computer; arithmetician

on je dober račúnar he is good (ali quick) at figures

račúnar, -ka calculateur, -trice moški spol, ženski spol , arithméticien, -ne moški spol, ženski spol

biti dober (slab) računar être bon ali fort (faible) en calcul

ratati glagol
1. neformalno (postati) ▸ válik, leszNe vem, kako je kar naenkrat ratal tako siten. ▸ Nem tudom, miért lett egyszerre ennyire nyűgös.
Kolesarjenje je ratalo kar nevarno, tako da sem za uvedbo čelad. ▸ A kerékpározás elég veszélyessé vált, így a bukósisak bevezetése mellett vagyok.

2. neformalno (nastati) ▸ kisül
Upam, da bo nekaj koristnega ratalo iz tega. ▸ Remélem, hogy valami hasznos sül ki ebből.
Violine ne igraš za kazen, ampak zato, da bo iz tebe kaj ratalo. ▸ Nem büntetésből hegedülsz, hanem azért, hogy legyen belőled valaki.

3. neformalno (uspeti) ▸ összejön [nenamerno dejanje] ▸ összehoz [namerno dejanje]
Verjetno jim bo spet ratalo na koncu nardit dober avto, čeprav so že skoraj bili v izgubljenem položaju. ▸ Annak ellenére, hogy már majdnem vesztes helyzetben voltak, valószínűleg a végén ismét sikerül összehozniuk egy jó autót.

rather¹ [rá:ðə] prislov
prej, rajši, raje; precéj

rather good precéj dober, kar dober
rather good than bad prej dober kot slab
rather a long way precéj dolga pot, precéj daleč
rather before nekaj prej
the rather that... toliko bolj (prej, rajši), ker...
grey rather than white prej siv kot bel
I rather think that... jaz bi prej (skoraj) mislil, da...
I had rather that... jaz bi rajši...
I had rather stay jaz bi rajši ostal
he left rather than join me rajši je odpotoval, kot da bi se mi pridružil
I would rather die than betray him jaz bi rajši umrl, kot ga izdal (se mu izneveril)
he would rather have died than revealed it on bi bil rajši umrl, kot to razkril
I would (had) much rather (not) go jaz bi precéj rajši (ne) šel
thank you, I had rather not hvala, (rajši) ne
his remark was rather foolish njegova opazka je bila precéj bedasta
the play was rather a success (gledališka) igra je imela precejšen uspeh

razlíka (-e) f

1. differenza, diversità; disuguaglianza, discrepanza, distinzione:
jasna razlika una netta distinzione
pomenske in stilne razlike med besedami le differenze di significato e di stile fra le parole
družbene, politične razlike differenze sociali, politiche
podnebne, temperaturne razlike differenze di clima, di temperatura
višinska razlika dislivello, differenza di quota, differenza di altezza

2. differenza (tudi mat. ):
razlika in vsota la differenza e la somma
dobiti, izplačati razliko ricevere, pagare la differenza

3. brez razlike (za podkrepitev trditve) senza distinzione, indistintamente:
povabil je vse brez razlike invitò tutti indistintamente

4. s to razliko (, da) (za omejevanje povedanega) salvo che:
brata sta si zelo podobna s to razliko, da je mlajši nekoliko večji i due fratelli si somigliano molto, salvo che il più giovane è un po' più alto

5. za razliko (od) a differenza (di):
rezultat je tokrat za razliko od prejšnjih poskusov zelo dober il risultato questa volta, a differenza dei tentativi precedenti, è eccellente

ready¹ [rédi] pridevnik
pripravljen, gotov; hiter, brz; spreten, vešč, okreten, sposoben (at, in v, pri)
voljan, rad; nagnjen (k); neposreden, bližnji, ki je na dosegu, pri roki, primeren; udoben, lahek, preprost; kratek, direkten (način, pot)
trgovina uporaben; otipljiv, prijemljiv, čist
arhaično takojšen (o plačilu)

ready capital obratni kapital
a ready consent hitra, takojšnja privolitev
ready for death pripravljen na smrt
ready for sea pripravljen za odhod na morje, za izplutje
ready for take-off pripravljen za vzlet
a ready pen figurativno spreten pisec
a ready reply hiter, odrezav odgovor
ready source pripravljene (izdatne) zaloge
a ready speaker spreten govornik
ready to suspect nagnjen k sumničenju
a ready workman spreten, okreten delavec
a ready writer pisatelj, ki hitro ustvarja
dinner is ready večerja je pripravljena (servirana)
the readiest way najpreprostejši, najlažji način (to pay one's debts plačevanja dolgov)
tickets ready! pripravite vozovnice, prosim!
I am ready to go pripravljen sern za odhod, da grem
you are too ready to criticize others ti kar prehitro kritiziraš druge
he is not clever, but he is ready on ni bister, a kaže dobro voljo
he is ready with excuses on ima hitro izgovore pri roki
he is ready to get angry on hitro vzkipi, se razjezi
he was ready to faint skoraj onesvestil se je
I was ready to drop with fatigue komaj sem se držal na nogah od utrujenosti
to find a ready market (sale) naleteti na dober odjem, dobro iti v prodajo
English money finds ready acceptance everywhere angleški denar povsod radi sprejemajo
to give a ready consent rad privoliti
to have a ready report biti odrezav
to get (to make) ready pripraviti (se)
he seized the readiest weapon pograbil je prvo orožje, ki mu je prišlo v roke
ready, steady, go! šport pripravljeni, pozor, zdaj!

recevoir* [rəsəvwar] verbe transitif prejeti, sprejeti, dobiti; sprejemati; dobiti izplačano; dobiti (odlikovanje); dopustiti, dovoliti, odobriti; uloviti (v posodo); verbe intransitif sprejemati (tudi radio); imeti sprejemni dan (za obiske itd.)

se recevoir doskočiti (na tla)
se recevoir medsebojno se obiskovati
ils se reçoivent beaucoup mnogo se obiskujejo
être reçu priti v navado, uveljaviti se; biti sprejet (kandidat)
l'élève a été reçu (à l'examen) učenec je naredil izpit
elle a été reçue au baccalauréat avec la mention bien napravila je maturo z dobrim uspehom
recevoir un bon, un mauvais accueil biti lepó, slabó sprejet
recevoir des applaudissements, des éloges požeti aplavz (odobravanje), pohvalo
recevoir une lettre, un colis, une décoration, un prix, une leçon prejeti pismo, paket, odlikovanje, nagrado, lekcijo
recevoir l'autorité de la chose jugée postati pravnomočen
être reçu docteur promovirati, doktorirati
recevoir des injures požreti žalitve
recevoir de nombreuses modifications doživeti številne spremembe
recevoir une perte, un échec imeti izgubo, doživeti neuspeh
j'ai été bien reçu! lepo sem naletel!
j'ai reçu ses confidences zaupal(a) se mi je
la famille s'excuse de ne pas recevoir družina se opravičuje, da ne sprejema sožalnih obiskov
j'en ai reçu une bonne, une mauvaise impression to je name naredilo dober, slab vtis
je n'ai pas à recevoir d'ordres de vous verbe intransitif mi ne boste ničesar ukazovali
j'ai reçu sa parole dal mi je svojo besedo
il ne reçoit personne on nikogar ne sprejme, ne mara z nikomer govoriti
recevoir quelqu'un à bras ouverts sprejeti koga z odprtimi rokami
il a été reçu comme un chien dans un jeu de quilles bil je sprejet kot pes v cerkvi
il vaut mieux donner que recevoir (proverbe) dajati osrečuje (človeka) bolj kot jemati

recibo moški spol prejem, prejemnica; sprejem; sprejemni salon; predsoba

recibo de abono potrdilo o plačani naročnini (za časopis)
al recibo de la presente ob prejemu tega dopisa
acusar recibo potrditi prejem
acuse de recibo potrdilo o prejemu
dar recibo de una suma potrditi prejem vsote
estar de recibo (fig) biti sposoben za salon
hacer un recibo potrditi prejem
ser (ali estar) de recibo biti sprejemljiv (cenen, dober)

record¹ [rékɔ:d]

1. samostalnik
zapis, zabeležba; pismeno poročilo; dokument, listina, spričevalo
figurativno priča; spomin, spominska plošča, spomenik; register, seznam, tabela; protokol, zapisnik; registracija; gramofonska plošča
šport rekord
množina spisi, akti, arhiv; osebna preteklost, karakteristika

at a record speed z rekordno brzino
on record pismeno zabeleženo, dokazano
off the record ameriško neslužbeno, zaupno, ne za objavo
a bad record slab sloves, slaba karakteristika
court of record redno sodišče
police record, criminal record kazenski register
a matter of record zgodovinsko dejstvo
Record Office državni arhiv v Londonu
to bear record to pričati, dokazovati
to beat (to break, to cut) a record potolči, zrušiti rekord
it is on record zapisano je (v zgodovini itd.)
to go on record javno izreči svoje mnenje
to have a good (bad) record imeti dober (slab) sloves (karakteristiko)
to hold the record imeti, držati rekord
to keep record of zapisovati, beležiti (dohodke in izdatke); voditi protokol
to leave, to place on record dati službeno protokolirati
to set up a record postaviti rekord

2. pridevnik
rekorden

record prices rekordne cene
record run rekorden tek

réd¹ -a order; (odlikovanje) decoration; (ocena) mark; (urejenost) tidiness

brez réda in disorder
v rédu (kot treba) in due order
v vzornem rédu in apple-pie order, shipshape, all shipshape and Bristol fashion
po abecednem rédu in alphabetical order, alphabetically
po vrstnem rédu by turns, one after the other
zaradi réda (pravilnosti) for regularity's sake
v gosjem rédu in single (ali Indian) file
v rédu! all right!, O.K.!; okay!
besedni réd word order
bojni réd battle array, order of battle
cestni prometni réd traffic regulations pl
dnevni réd order of the day, agenda
vozni réd (railway, bus) timetable
vrstni réd order of precedence
Red hlačne podveze Order of the Garter
frančiškanski réd religija Order of St. Francis of Assisi
kapucinski réd Order of Capuchins
meniški réd monastic order
nemški viteški réd Teutonic Knights
viteški réd order of knighthood
templarski réd Knights Templars
družbeni réd social order
smisel za réd sense (ali love) of order
mir in réd law and order
nekaj ni v rédu v njegovi glavi (figurativno) he has a screw loose (in his head)
to ni v rédu (prav) this is not right (ali proper), this is not as it should be
račun je v rédu the bill (ali account) is correct
z njo ni nekaj v rédu there is something amiss (ali wrong) with her
soba je v najlepšem rédu the room is in apple-pie order
vse je v rédu all is in order, all is right
biti na dnevnem rédu to be on the agenda
dobil je dober (slab) réd (v šoli) he got good (bad) marks
sedaj je stvar v rédu the matter is settled now
dati, spraviti v réd to put in order, to tidy, to make tidy
imam rad réd I like things tidy (ali shipshape)
manjka mu réda he lacks order, he is unmethodical
vse iz réda spraviti to throw everything out of gear
držati, vzdrževati réd to keep order
obdržati na dnevnem rédu to keep on the agenda
pozvati k rédu (npr. demonstrante) to call to order
priti iz réda to come out of order
(v)stopiti v (cerkveni) réd to take holy orders, to go into the Church
zopet vzpostaviti réd to restore order

reichlich obilen; zu reichlich čezmeren; (mehr als) dober (nach einem reichlichen Jahr usw. čez dobro leto itd.) ; Adverb obilno, obilo, dovolj, zadosti; figurativ dokaj, prilično (reichlich spät dokaj/prilično pozno)

relish² [réliš]

1. prehodni glagol
napraviti (kaj) okusno, tečno, slastno; dati prijeten okus (čemu); začiniti (with z)
najti slast v, imeti užitek od, uživati (v čem, kaj), imeti rad; rad (kaj) jesti, s tekom jesti

2. neprehodni glagol
biti okusen (tečen, slasten, prijeten); dišati, iti v tek (slast), tekniti; imeti okus, tek (za kaj)

to relish of dišati po; spominjati na
to relish well (badly) imeti dober (slab) okus
I do not relish the idea of staying here misel, da bi ostal tu, mi ne prija
I did not relish the coffee kava ni bila po mojem okusu
do you relish the lobster? vam gre jastog v slast?
he did not relish the proposal predlog mu ni (preveč) dišal (prijal)