Franja

láhek ligero (tudi jed, obleka, glasba, vino, roka, spanje) ; (bolezen) leve ; (teža) ligero, liviano ; (netežaven) fácil ; (preprost) sencillo

lahka hrana comida f ligera
lahko orožje armas f pl ligeras
lahek tobak tabaco m suave
lahka bolezen (rana) enfermedad f (herida f) leve
lahko dekle (fig) muchacha f fácil
lahka kazen castigo m (ali pena f) leve
lahek prehlad ligero resfriado m
lahko čtivo lectura f amena
lahko delo trabajo m fácil
lahek trud poco esfuerzo m
lahkó(prislov) ligeramente; levemente; fácilmente, con facilidad
lahko dostopen de fácil acceso
nič lažjega kot to nada más fácil que eso
lahek za prevajanje fácil de traducir
lažje rečeno kot storjeno es más fácil de decir que de hacer
to si lahko mislimo es fácil de imaginar
vzeti vse na lahko tomar todo a la ligera

languishing [lǽŋgwišiŋ] pridevnik (languishingly prislov)
ki peša, propada; koprneč, hrepeneč (for za)
počasen, omahljiv

a languishing death počasna smrt
a languishing illness zahrbtna bolezen

laringotraheobronhitis samostalnik
medicina (bolezen dihal) ▸ laryngotracheobronchitis
Sopomenke: krup

latent, e [latɑ̃, t] adjectif skrit, prikrit, vezan, latenten

maladie féminin latente latentna bolezen

lead¹ [led] samostalnik
kemija svinec
mornarica grezilo, svinčnica
množina svinčene krovne ploščice, svinčena streha, svinčen okenski okvir
kemija grafit, mina (za svinčnik)
tisk medvrstnik

to cast (ali heave) the lead meriti globino s svinčnico
britanska angleščina, vojska, navtika, sleng to swing the lead hliniti bolezen, simulirati
ounce of lead krogla (iz pulke)
as dull as lead zabit, neumen

ledvic|a ženski spol (-e …) anatomija die Niere ( medicinacistična Zystenniere, darovalca Spenderniere, podkvasta Hufeisenniere, povešena Senkniere, zastojna Stauungsniere, zdrknjena Wanderniere)
… ledvice/ledvic Nieren-
(darovalec der Nierenspender, rentgenski posnetek die Nierenaufnahme, bolezen das Nierenleiden, delovanje die Nierentätigkeit, insuficienca Niereninsuffizienz, presaditev die Nierentransplantation, sfrknjenost die Nierenschrumpfung, vnetje die Nierenentzündung)
bolečina v ledvicah der Nierenschmerz
bolan na ledvicah nierenkrank

legionarsk|i (-a, -o) Legionärs- (bolezen medicina die Legionärskrankheit)

Leidende, der, (ein -r, -n, -n) trpeči; bolnik, Leidende an oseba, ki boleha za, ima (neko bolezen)

lepra samostalnik
medicina (bolezen) ▸ lepra

leucophlegmatia -ae, f (gr. λευκοφλεγματία) bledica, bledičnost (bolezen): Cael.

levkemija samostalnik
medicina (bolezen) ▸ leukémiaPovezane iztočnice: kronična levkemija, akutna levkemija, otroška levkemija, mačja levkemija, kronična limfocitna levkemija, kronična mieloična levkemija, kronična limfatična levkemija, kronična mieloidna levkemija, akutna limfatična levkemija, akutna mieloična levkemija, akutna mieloblastna levkemija, akutna limfoblastna levkemija

līchēn -ēnis, m (gr. λειχήν)

1. bot. lišaj, kriptogamna rastl. (brezcvetnica) na drevesih: Plin.

2. metaf. (medic.) lišaj, kožna bolezen pri človeku in živalih (čisto lat. mentagra): Plin., Mart. — Soobl. līchēna -ae, f: Plin. Val.

ljubézen (-zni) f

1. amore:
ljubezen se vname, gori, ugasne l'amore divampa, arde, passa
izpovedati, odkriti, priznati (komu) ljubezen dichiarare, svelare, confessare l'amore (a qcn.)
čista, globoka, goreča, prava, skrita, strastna, zvesta ljubezen amore puro, profondo, ardente, vero, segreto, passionale, fedele
čutna, duhovna, platonična ljubezen amore sensuale, spirituale, platonico
petošolska ljubezen primo amore
ljubezen na prvi pogled colpo di fulmine
lezbična, svobodna ljubezen amore lesbico, libero

2. amore, affetto:
bratovska, materinska, očetovska ljubezen amore fraterno, materno, paterno
domovinska ljubezen, ljubezen do domovine amor di patria
ljubezen do živali amore per gli animali

3. ljubezen do amore di, passione per:
ljubezen do glasbe, gledališča, knjig passione per la musica, il teatro, i libri
ljubezen do dela, do denarja amore del lavoro, avidità di guadagno

4. (dobri odnosi) amore:
ljubezen do bližnjega amore del prossimo
evf. kupljena ljubezen amore mercenario, venale
evf. služabnica ljubezni sacerdotessa di Venere, prostituta
rel. ljubezen do Boga amore di Dio
rel. vera, upanje, ljubezen fede, speranza, carità
bot. goreča ljubezen licnide (Lychnis chalcedonica)
PREGOVORI:
ljubezen je bolezen grande amore, grande dolore
ljubezen gre skozi želodec l'amore passa per lo stomaco
ljubezen je slepa l'amore è cieco
stara ljubezen ne zarjavi il primo amore non si scorda mai
sreča v igri, nesreča v ljubezni chi è fortunato in gioco è sfortunato in amore

lotévati se (-am se) | lotíti se (-im se) imperf., perf. refl.

1. accingersi a, mettersi a; intraprendere:
zopet se lotiti študija riprendere gli studi
lotiti se dela mettersi al lavoro; affrontare qcs.
slikar se je loteval tudi tihožitij il pittore si cimentò anche nelle nature morte
gostje so se začeli lotevati vina gli ospiti avevano cominciato a degustare il vino

2. (napadati, napasti) assalire, attaccare; aggredire:
lotiti se koga s pestmi prendere qcn. a pugni
lotiti se koga v časopisu attaccare qcn. sui giornali
lotiti se koga fizično aggredire qcn.

3. essere presi da, avere un attacco di; provare:
loteva se ga mrzlica ha un attacco di febbre
lotevalo se ga je hrepenenje, lotevala se ga je jeza, loteval se ga je strah provava desiderio, rabbia, paura
železa se loteva rja il ferro sta arrugginendo
jabolk se je lotila gniloba le mele stanno marcendo
ta bolezen se loti zlasti notranjih organov una malattia che attacca specie gli organi interni
pren. ne vedeti česa bi se lotili non saper che pesci pigliare

lótiti se commencer à, se mettre à, entreprendre, s'attaquer à, mettre la main à la pâte ; (napasti) attaquer quelqu'un ali quelque chose, s'attaquer à quelqu'un; saisir, s'emparer de; aborder

lotiti se dela se mettre à l'œuvre (ali à l'ouvrage, à la besogne)
strah se ga je lotil la peur le saisit, il fut saisi de peur (ali de frayeur)
bolezen se ga je lotila il fut atteint (ali touché) par une maladie, il attrapa une maladie
kako naj se tega lotim? comment dois-je m'y prendre?, comment faut-il que je m'y prenne?

lūgeō -ēre, lūxī (—) (iz *lougei̯o, indoev. kor. *leug̑-, *leug- lomiti, mučiti, boleti, prim. skr. rujáti lomi, muči, rujā lom, bolečina, bolezen, gr. λευγαλέος, λυγρός žalosten, poguben, lat. lūctus, lit. luĩžis, láužis (z)lom, lúžti lomiti, let. laûzît streti srce, stvnem. loh = nem. Loch)

1. žalovati, tožiti, žalosten biti, tugovati (o žalosti, ki se kaže v glasnem tarnanju in običajnih zunanjih znamenjih; maerēre = otožno, vdano žalovati): luget senatus, maeret equester ordo Ci., laetantur ceteri, luget solus, propter quem ceteri laetantur Ci., lugere pro aliquo Ci. žalovati za kom, lugendi finem facere Ci. = lugere desinere Sen. ph.; brezos.: ad pii rogum fili lugetur Cat.; o stvareh: rami positis lugere videntur frondibus O., campi lugentes (= ἤϑεα λευγαλέα Hes.) V. poljane žalosti (v podzemlju), lugentes lanae Mart. za žalovanje pripravna, žalovalna, lugentia castra Iust.; pt. pr. subst. lūgēns -entis, v pl. lūgentēs -ium, m žalujoči, žalovalec, žalovalci: lugentis habitu Suet., insignia lugentium T.

2. trans. obžalovati koga, kaj, žalovati za kom, nad čim, v žalni obleki (opravi) hoditi za kom: mortem Treboni Ci., matronae annum ut parentem eum luxerunt L., fratrem lugebat ademptum O., positis te frondibus arbos … luxit O., l. aliquem vero desiderio Cu. odkritosrčno, iskreno, damnatos Suet., aliquem per annum Eutr., lugenda vita O.; v gr. skladu: lugendam formae sine virginitate reliquit Pyrenen Sil.; z ACI: Cl., quam (sc. urbem Romam) e suis faucibus ereptam esse luget Ci.; v pass.: lugebere nobis (= a nobis) O. — Soobl. lūgeor -ērī: Prisc.

Opomba: Sinkop. act. pf. lūxtī = luxisti: Cat.

macchia¹ f

1. madež, lisa:
macchia d'inchiostro madež od črnila
la malattia si espande a macchia d'olio pren. bolezen se naglo širi
macchia originale relig. izvirni greh

2. madež, pega:
macchia solare astr. sončna pega
macchia ionica fiz. ionska pega
macchia cieca anat. slepa pega

3. krivda, greh; sramota, žalitev:
un individuo con molte macchie sulla coscienza človek, ki ima veliko grehov na duši
lavare nel sangue una macchia v krvi oprati sramoto
cavaliere senza macchia e senza paura neoporečen in neustrašen mož

mačja kuga stalna zveza
veterina (bolezen mačk) ▸ macskapestis
Mladiča s cepljenjem zaščitimo pred mačjo kugo in drugimi okužbami. ▸ A macskakölyköt oltással védjük a macskapestis és más fertőzések ellen.

mačja levkemija stalna zveza
zoologija (bolezen mačk) ▸ macskaleukémia

mačji aids stalna zveza
(bolezen) ▸ macska-AIDS, FIV-fertőzés