-
anpusten pihati v
-
anrauchen prižgati (cigareto itd.), začeti kaditi; puhati dim v
-
anrempeln zaleteti se v, obregniti se ob (tudi figurativ)
-
anrennen*
1. (angerannt kommen) priteči
2. an, gegen etwas: zaleteti se v, figurativ zaletavati se v, napadati (kaj)
3. sich ... anrennen an udariti z ... ob
-
anschnauben jemanden prhati v (koga)
-
Anstaltsarzt, der, zdravnik v zavodu, zavodski zdravnik
-
anstehen*
1. (nach) stati v vrsti, čakati v vrsti (na)
2. (sich geziemen) jemandem spodobiti se (za koga/da), biti za
3. ein Kleid: stati, prilegati se
4. Vorschläge: biti na programu, Arbeit: čakati, ein Termin, [Prozeß] Prozess: biti določen, biti pred vrati (tudi figurativ)
5. ein Gestein: biti na površju
6. etwas anstehen lassen pustiti, da se nabira
-
anstieren bolščati v
-
antagonist [æntǽgənist] samostalnik
nasprotnik, sovražnik, -nica; tekmec, tekmica
anatomija mišica, ki deluje v nasprotno smer od druge
-
antecedent [æntisí:dənt]
1. pridevnik (antecedently prislov) (to)
predhoden, prejšen
2. samostalnik
prejšnji dogodek; prednost; predhodnost, preteklost
slovnica odnosnica
množina dogodki v preteklosti
-
Anteillohn, der, plačilo v naturalijah
-
anthropomorphisme [-fism] masculin počlovečevanje; upodabljanje bogov v človeški podobi
-
anticamente avv. davno, v davnini
-
antiguamente v starih časih, poprej, nekdaj
-
antiguar [gu/gü]= anticuar ostareti v službi, napredovati v službi
antiguarse ostareti
-
antinevralgico
A) agg. (m pl. -ci) farm. antinevralgičen
B) m farm. zdravilo proti nevralgiji, bolečinam v živcu, antinevralgik
-
antīquitus, adv. (antīquus)
1. od starih časov, od zdavnaj, od nekdaj: a. morem servare L., a. insita pertinacia familiae L., (Aeduorum) a. erat in fide civitas C., iam inde a. Plin. iun., a. usque a Chirone ad nostra tempora Q.; frumentum a. paratum C. davno, zdavnaj, dolgo časa.
2. v starih časih, nekdaj, svoje (njega) dni, pred davnimi časi: Belgas a. Rhenum traductos C., tectum a. constitutum N.
-
antithétique [-tetik] adjectif nasproten; protislo ven; izražen v antitezi, antitetičen
-
Antium -iī, n Ancij (zdaj Porto d'Anzio), primorsko mesto v Laciju s svetiščem Eskulapa, Herkula in dveh sester Fortun (s preročiščem, gl. Fortūna), l. 468 so ga osvojili Rimljani, rojstno mesto cesarja Nerona: Ci. ep., L., H., O. idr. Od tod adj.
1. Antiānus 3 ancijski, v Anciju: Hercules Ci. ap. Non. v Anciju čaščeni; subst. Antiānum -ī, n ancijsko ozemlje: in Antiano Plin.
2. Antiās -ātis, m f ancijski, iz Ancija, v Anciju: ager, plebs, populus L.; kot priimek: Q. Valerius Antias Kvint Valerij Ancijski (Ancijan; gl. Valerius); subst. Antiās -ātis, n (sc. rus) (Ciceronovo) vaško posestvo pri Anciju: Ci. ep.; antiātēs -ium, m Ancijci, preb. Ancija: L.
3. Antiātīnus 3 ancijski, v Anciju: Fortunae Antiatinae Suet.
4. Antiēnsis -e ancijski, v Anciju: templum (Aesculapii) Val. Max.
-
àntre -èa m (fr. entrée)
1. vstop, vhod
2. začetna jed
3. prvi inkaso
4. mala predsoba
5. vrsta damskega ogrinjala ob vstopu v plesno dvorano