Franja

Zadetki iskanja

  • zahájati (sonce, luna) se coucher, décliner, disparaître à (ali sous) l'horizon

    zahajati k (obiskovati) aller voir, visiter, aller à, fréquenter
  • zahájati (luna, sonce) ponerse

    zahajati k (obiskovati) frecuentar, visitar
    zahajati v gledališče frecuentar el teatro
  • zapeljáti (voz) to drive, (z vozom) to carry; figurativno to seduce; (prevarati) to mislead (v into), to lead astray; (zvabiti) to entice, to allure; (preslepiti) to ensnare

    zapeljáti deklè to seduce a girl, to get a girl into trouble
    zapeljal sem se z avtom k prijatelju I ran my car over to my friend's
    ki se da (lahko) zapeljáti seducible, temptable
  • zatêči

    1. (oteči: noga, roka itd.) to swell (up)

    zatekle noge swollen legs pl
    lice mi zateka my cheek is swelling

    2.

    zatêči koga to catch, to surprise, to overtake someone
    tema ga je zatekla he was overtaken by darkness
    zatêči vlomilca pri dejanju to surprise a burglar in the act

    3.

    zatêči se k čemu to have recourse to something, to fall back on something, to resort to something
    zatêči se k orožju to have recourse to arms
    zatêči se k sili to have resort to force

    4.

    zatêči se (izgubiti se) to go astray
    zatêči k slovarju to refer to a dictionary
    zatêči se v gozdove to take to the woods
  • zatêči (koga) surprendre, rencontrer ; (oteči) medicina (s') enfler

    zateči se s'égarer, se perdre, se tromper de chemin, se fourvoyer
    zatekel pes chien perdu (ali égaré, errant)
    zateči se h komu se réfugier auprés de (ali chez quelqu'un), se mettre sous la protection de quelqu'un
    zateči se k čemu recourir, avoir recours, faire appel à quelque chose, se réfugier dans quelque chose
  • zatêči (-têčem) | zatékati (-am)

    A) perf., perf.

    1. gonfiarsi:
    od udarca mu je zatekel obraz il volto gli si è gonfiato dal colpo

    2. zatekati (zamakati, puščati) filtrare, penetrare; colare:
    voda je zatekala za okenske okvire l'acqua filtrava dai telai delle finestre
    streha zateka il tetto cola

    B) zatêči se (-têčem se) | zatékati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. ripararsi, riparare, rifugiarsi:
    zateči se pred dežjem pod streho ripararsi dalla pioggia sotto un tetto

    2. cercare, chiedere aiuto, protezione:
    zatekati se h komu po nasvete chiedere consiglio a qcn.

    3. ricorrere; esperire:
    jur. zateči se k pravnim sredstvom esperire i, adire ai mezzi legali
  • zatêči (oteči) med hincharse, inflamarse

    zateči se (pes) extraviarse
    zatekel pes perro extraviado
    zateči se h komu refugiarse en casa de alg, fig acogerse a la protección de alg
    zateči k čemu recurrir a a/c; acogerse a a/c
  • zatékanje (-a) n

    1. il gonfiarsi, enfiagione:
    zatekanje nog enfiagione dei piedi

    2. il ricorrere, ricorso:
    zatekanje k prijateljem po pomoč il ricorrere agli amici per avere aiuto
  • zave|deti se [é] (-m se)

    1. (priti k zavesti) zum [Bewußtsein] Bewusstsein kommen

    2. česa sich (einer Sache) [bewußt] bewusst werden; (jemandem) [bewußtwerden] bewusstwerden

    3. medicina zur Besinnung kommen, zu sich kommen
  • zavest1 [é] ženski spol (-i …)

    1. medicina das [Bewußtsein] Bewusstsein, die Besinnung
    bistra zavest die [Bewußtseinshelle] Bewusstseinshelle
    … zavesti [Bewußtseins] Bewusstseins-
    (izguba der [Bewußtseinsverlust] Bewusstseinsverlust, prag die [Bewußtseinsschwelle] Bewusstseinsschwelle, razcepljenost die [Bewußtseinsspaltung] Bewusstseinsspaltung, stanje die [Bewußtseinslage] Bewusstseinslage)
    motnja v zavesti medicina die [Bewußtseinsstörung] Bewusstseinsstörung, die [Bewußtseinstrübung] Bewusstseinstrübung, Trübung des [Bewußtseins] Bewusstseins
    izgubiti zavest (onesvestiti se) das [Bewußtsein] Bewusstsein verlieren, [bewußtlos] bewusstlos werden, ohnmächtig werden
    brez zavesti [bewußtlos] bewusstlos
    priti k zavesti zum [Bewußtsein] Bewusstsein kommen, zur Besinnung kommen, das [Bewußtsein] Bewusstsein wiedererlangen
    spraviti koga k zavesti (jemanden) zu sich bringen

    2. (zavedanje) das [Bewußtsein] Bewusstsein, die [Bewußtheit] Bewusstheit
    priklicanje v zavest die [Bewußtmachung] Bewusstmachung
    (ponovno [Wiederbewußtmachung] Wiederbewusstmachung)
    priklicati komu kaj v zavest (jemandem etwas) [bewußtmachen] bewusst machen
    (ponovno [wiederbewußtmachen] wiederbewusstmachen)
    priti v zavest komu (jemandem) zum [Bewußtsein] Bewusstsein kommen, [bewußt] bewusst werden
    storiti kljub zavesti, da ni v redu (etwas) wider besseres Wissen tun
  • zavést consciousness; senses pl; (prepričanje, vednost) knowledge, perception

    brez zavésti senseless, insensible, unconscious
    on ni pri zavésti he is not conscious
    imam zavést, da sem storil svojo dolžnost I feel conscious of having done my duty
    izgubiti zavést to lose consciousness, to lose one's senses, to faint
    priti k zavésti to recover (ali to regain) one's senses
  • zavést conscience ženski spol , connaissance ženski spol

    razredna zavest conscience de classe
    stanovska zavest conscience professionnelle
    zavest dolžnosti (krivde) conscience du devoir (de sa culpabilité)
    izgubiti zavest perdre connaissance, s'évanouir
    priti zopet k zavesti reprendre connaissance
    spraviti koga k zavesti faire reprendre connaissance à quelqu'un
    brez zavesti sans connaissance, évanoui
  • zavést (-i) f

    1. coscienza:
    izgubiti zavest perdere coscienza, svenire
    spravljati koga k zavesti cercare di far riprendere coscienza a qcn.

    2. (celota duševnih stanj) coscienza:
    motnje v zavesti disturbi della coscienza
    psih. zavest in podzavest coscienza e subcosciente

    3. (celota idej, spoznanj o čem) coscienza:
    ekološka, politična zavest coscienza ecologica, politica
    vpliv antike na evropsko zavest influsso dell'antichità sulla coscienza europea

    4. coscienza, consapevolezza:
    zavest krivde, odgovornosti coscienza della colpa, della responsabilità
    zavest o resnosti položaja consapevolezza della gravità della situazione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    lit. tok zavesti flusso di coscienza
    psih. stanje zavesti stato di coscienza
  • zavést conocimiento m ; conciencia f ; sentido m (dolžnosti, odgovornosti del deber, de la responsabilidad)

    izgubiti zavest perder el conocimiento (ali el sentido), desvanecerse, desmayarse
    priti zopet k zavesti recobrar el conocimiento, volver en sí
    ostati brez zavesti quedar sin sentido
  • zavezan2 [é] (-a, -o) k čemu verpflichtet (zu)
    biti zavezan k molku der Schweigepflicht unterliegen
    biti zavezan plačilu … -pflichtig sein
    (stroškov kostenpflichtig carine zollpflichtig, regresno [regreßpflichtig] regresspflichtig)
    blago, ki je zavezano carini zollpflichtige Ware
  • zavezanost [é] ženski spol (-i …) die Pflicht, -pflicht (k molku Schweigepflicht)
  • zavézati (-véžem) | zavezováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. legare, allacciare, annodare:
    zavezati vrečo legare un sacco
    zavezati rano, oči bendare la ferita, gli occhi

    2. obbligare, impegnare:
    zavezati koga k plačilu obbligare qcn. a pagare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. zavezati blago carini imporre dogana a una merce
    pren., bibl. nisem vreden, da mu čevelj zavežem non sono degno di legargli i lacci delle scarpe
    pog. zavezati komu jezik chiudere il becco a qcn.

    B) zavézati se (-véžem se) | zavezováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

    1. obbligarsi, impegnarsi, promettere:
    zavezati se z besedo, z obljubo impegnarsi con la parola, con la promessa

    2. giurare fedeltà a
  • zavez|ovati2 (-ujem) zavezati verpflichten (k zu) ➞ → obvezovati
  • zazvoníti (-ím) perf. ➞ zvoniti

    1. suonare, risuonare (campana, campanello)

    2. suonare (la fine):
    zazvoniti konec pouka suonare la fine della lezione
    zazvoniti k maši suonare per la messa

    3. risuonare, squillare; sferragliare:
    zazvoniti s ključi sferragliare con le chiavi
    impers. zazvonilo mu je v glavi sentì suonare in testa
    rel. zazvoniti avemarijo suonare l'Avemmaria
    zazvoniti jutranjico suonare l'Angelus (al mattino)
  • zbudíti to wake, to wake up; to waken, figurativno to awaken; to rouse (from sleep), figurativno to arouse

    žena me je zbudila ob šestih my wife woke me up at 6 o'clock
    hrup ga je zbudil the noise woke him up
    slika je zbudila žalostne spomine the picture awoke sad memories
    zbudíti k življenju pesniško to awaken to life
    zbudíti se to wake (up), to awake, to be roused, to be awakened
    navadno se zbudim zgodaj I usually wake up early
    zbudíti koga iz letargije, apatije to arouse someone from (his) lethargy, apathy, to shake someone out of (his) lethargy, apathy