Franja

Zadetki iskanja

  • délo (-a) n

    1. lavoro; opera:
    fizično, umsko delo lavoro manuale, intellettuale
    kvalificirano delo lavoro qualificato
    vreči se na delo buttarsi a lavorare
    zagristi, zakopati se v delo darsi con accanimento a un lavoro
    prenehati z delom finire, smettere di lavorare
    začeti z delom cominciare a lavorare; cominciare un lavoro

    2. (trud, napor) fatica, sforzo

    3. (delanje, vezanje na neko področje) lavoro, opera, attività:
    pedagoško, politično delo opera pedagogica, attività politica
    pisateljsko delo opera, attività letteraria

    4. (kar se uresničuje z delom) lavoro:
    važno, zahtevno delo lavoro importante, impegnativo
    gradbena, mizarska, obrtniška, vzdrževalna dela lavori edili, di falegnameria, artigianali, di manutenzione
    hišna dela (opravila) lavori domestici, faccende

    5. (kar je uresničeno z delanjem, zlasti na umetniškem področju) opera; lavoro; prodotto:
    dramska, pesniška, literarna dela opere drammatiche, poetiche, letterarie
    (izdelek) industrijsko, ročno delo prodotto industriale, manufatto

    6. (zaposlitev, služba) lavoro:
    dobiti, iskati delo trovare, cercare lavoro
    biti brez dela essere senza lavoro
    odpustiti koga z dela licenziare qcn.
    priložnostno, redno, sezonsko delo lavoro occasionale, saltuario, lavoro regolare, stagionale
    honorarno, nadurno delo lavoro straordinario, a cottimo
    dela prosti dnevi giornate non lavorative
    izostanek od dela assenza dal lavoro
    kmečko delo lavoro agricolo
    delo v rudniku lavoro in miniera
    delo pri stroju lavoro a una macchina

    7. fiz. lavoro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ekon. delitev dela divisione del lavoro
    zal. izbrano delo opere scelte
    zal. zbrano delo opera omnia
    prisilno delo lavori forzati
    delo ne more čakati il lavoro è urgente
    propaganda je opravila svoje delo la propaganda ha raggiunto i suoi obiettivi
    živeti od dela svojih rok vivere dei frutti del proprio lavoro
    ne prijeti za nobeno delo non voler lavorare, essere uno sfaticato
    (kaj) biti na delu agire, essere all'opera
    (kaj) biti v delu starsi finendo
    (kaj) biti nekoga delo essere opera di qcn.
    delo gre (komu)
    od rok il lavoro procede veloce
    rediti se od dela drugih vivere alle spalle degli altri
    mitol. Herkulova dela le fatiche di Ercole
    delo skupščine i lavori dell'assemblea
    delo na domu lavoro a domicilio
    delo na črno lavoro nero
    nesreča pri delu infortunio sul lavoro
    javna dela lavori pubblici
    kazalo del in avtorjev indice delle opere e degli autori
    to je delo mojih rok è opera delle mie mani
    poročati o svojem delu rendere conto del proprio operato
    jur. delo (in plačilo) sodnega izvedenca vacazione
    šol. delo za določen čas precariato
    PREGOVORI:
    brez dela ni jela chi non lavora non mangia
    delo mojstra hvali l'opera loda il maestro
    po delu plačilo chi ben lavora, ben raccoglie
  • denár money; žargon brass, lolly, dough; (kovan) coin, coinage, hard money, hard cash, specie; (papirnati) soft money, paper money, bank notes pl, currency, token money; (drobiž) change; (gotovina) ready money; (v prometu) currency; (ženi za drobnarije) pin-money; (sredstva) pecuniary resources, capital

    ponarejen denár counterfeit money
    razpoložljiv denár disposable funds pl
    presežni denár surplus money
    tuj, inozemski denár foreign money
    lahko zaslužen denár ZDA žargon fast buck
    pri denárju in cash
    brez denárja penniless
    denárja kot smeti loads of money
    lovec na denár (na doto) fortune hunter
    v škripcih za denár short or money, out of cash, in money difficulties, hard up for money
    kovnica denárja mint
    obtok denárja circulation of money
    pomanjkanje denárja lack (ali shortage) of money, financial stringency
    predal za denár money-box, till
    tečaj denárja rate of exchange, value
    posojevalec denárja moneylender
    kopičenje denárja accumulation of money, slabšalno money-grubbing
    denár v obtoku money in circulation
    za denár je trda money is tight
    biti pri denárju to be in the money, to be flush, pogovorno to be quids in
    ne biti pri denárju to be short of money (ali of cash, pogovorno of the ready), to be broke, to be out of cash, to have no money
    biti čisto brez denárja (suh kot poper) to be dead broke
    dobiti denár povrnjen to get (ali to have) one's money refunded
    za noben denár ne morem tega dobiti I can't get it for love or money
    dolgovati denár to owe money
    dvigniti denár to draw money, to withdraw money (iz from)
    denár ne igra vloge money (is) no object
    imeti mnogo denárja to have plenty of money
    ima denárja kot pečká he is rolling in money
    nimam nič denárja pri sebi I have no money on me
    ima denárja kot smeti he has tons of money
    izdati (potrošiti) denár to spend money
    izgubiti denár to lose one's money
    investirati denár to invest money
    hraniti (varčevati) denár to save money
    to gre v denár that's making (real) money
    kovati denár to coin, to mint money
    najeti denár pri banki to raise money at the bank
    z denárjem se da vse napraviti money talks
    denár proč metati to let money go down the drain
    bil je ogoljufan za svoj denár he was cheated (ali swindled) out of his money
    narediti si denar (figurativno) to feather one's nest
    podpirati z denárjem to subsidize (koga someone)
    lahko se pod nosom obrišeš za svoj denár you may whistle for your money
    kopičiti si denár to hoard money
    pobirati denár to raise (ali to collect) money
    posoditi denár to lend out money
    naložíti denár to invest money
    potrošiti denár to spend money
    razsipavati z denárjem to spend money right and left
    prihraniti mnogo denárja to have a nest egg put by
    priti na dan z denárjem to come out with one's money
    spremeniti v denár (vnovčiti) to turn (ali to convert) into cash
    spraviti kaj v denár (vnovčiti) to make money of something, to realize, to convert into money
    lahko in hitro služiti denár (figurativno) to coin money
    prispevati denár to contribute money
    on me stane mnogo denárja he is a heavy burden on my purse
    ta posel me je spravil ob denár this business (ali transaction) has left me out of pocket
    ta posel mi je prinesel denárja this deal has paid off
    zasluži mnogo (kup) denárja he is earning a lot of money
    (po)vrniti denár to refund (ali to reimburse) money
    vložiti denár v to put (ali to deposit) money in
    vnaprej dati, plačati denár to advance money
    valjati se v denárju to be rolling in money, to be as rich as Croesus
    zbirati, zbrati denár to collect money
    to znese mnogo denárja that amounts to a lot of money
    denár je sveta vladar money rules the world
    denár ali življenje! your money or your life!, stand and deliver!
    priti do denárja, podedovati denár to come into money
  • denárnica (-e) f portamonete; borsellino:
    izprazniti denarnico vuotare il borsellino
    odpreti denarnico aprire, sciogliere la borsa
    imeti debele denarnice avere i portafogli ben forniti
    to ni primerno moji denarnici non è alla mia portata, alla portata delle mie tasche
  • desét ten

    stran 10 page 10 (ten)
    kakih desét about ten
    kakih desét oseb some ten persons
    v kakih desétih dnevih in ten days or so
    ura je četrt čez desét it is a quarter past ten
    desét zapovedi biblija decalogue, the ten commandments pl
    desét let je star he is ten
    stavim 10 proti 1, da... I lay ten to one that
  • desét numer. (tudi inv.)

    1. dieci:
    (v samostalniški rabi) 5 + 5 je deset 5 + 5 fa dieci
    ura je deset sono le dieci
    (v prilastkovi rabi) deset prstov dieci dita
    knjiga v deset(ih) zvezkih opera in dieci volumi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    rel. deset božjih zapovedi i dieci comandamenti
    stanovati na Cankarjevi deset abitare in via Cankar, 10
    šol. pri izpitu dobiti oceno deset prendere un dieci all'esame

    2. pren. (za izražanje večje količine) molto, cento, mille:
    deset let ga že nisem videl non lo vedo da cent'anni
    lahko si oblizne deset prstov, če può essere arcicontento, se...
    igre srčna, pikova, karova, križeva deset il dieci di cuori, di picche, di quadri, di fiori
    PREGOVORI:
    kdor molči, desetim odgovori il silenzio è d'oro, la parola d'argento
  • detájl detail

    iti v detájle to go into detail
    izdelati detájle to work out the details (of)
    ne poznam vseh detájlev zadeve I don't know all the details (ali all the ins and outs) of the affair
    ne da bi se spuščali v detájle without going into details, without being too circumstantial
  • detektívsko adv.
    detektivsko napeto emozionante come i racconti polizieschi
  • dèž (-ja) m

    1. pioggia:
    dež curkoma lije piove a dirotto
    dež pada, rosi piove, pioviggina
    dež je ponehal ha smesso di piovere
    pog. dež gre piove
    dež škrablja po strehi la pioggia picchia sul tetto
    stati na dežju stare sotto la pioggia
    pren. govoriti ko dež parlare fitto
    pren. držati se ko dež v pratiki fare, tenere il muso
    biti česa potreben kot suha zemlja dežja avere grande, urgente bisogno di qcs.
    pripravljati se na dež stare per piovere
    pren. rasti kot gobe po dežju crescere come i funghi dopo la pioggia
    droben dež pioggerellina
    gost dež pioggia fitta

    2. pren.
    dež krogel, ognjeni dež pioggia di pallottole, di fuoco

    3. pren. (velika količina, veliko število) pioggia:
    meteorski dež pioggia di stelle cadenti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    lasje počesani na dež capelli tagliati a casco
    kem. kisli dež pioggia acida
    agr. umetni dež pioggia artificiale
    pren. priti z dežja pod kap cadere dalla padella nella brace
    PREGOVORI:
    za dežjem sonce sije al piangere tien dietro il ridere
  • diferénca difference

    ne delam diferénce med njimi I don't distinguish (ali I see no difference) between them
    diferénco je treba plačati there is still something to pay
  • diktát (-a) m

    1. (narek) dettato; dettatura

    2. dettato, diktat; imposizione; dettami:
    diktat zmagovalcev il diktat dei vincitori
    slediti modnemu diktatu seguire i dettami della moda
  • diktírati to dictate (komu, pismo to someone, a letter)

    meni ne bo nihče diktiral I am not to be dictated to
    zmagovalec ima pravico premaganemu diktírati svoje pogoje the conqueror has a right to dictate his conditions to the conquered
  • dimenzíja (-e) f

    1. (razsežnost) dimensione:
    fiz. telesa imajo tri dimenzije i solidi hanno tre dimensioni
    fiz. četrta dimenzija la quarta dimensione, il tempo

    2. pren. dimensione, misura, grandezza, valore, caratteristica:
    postaviti dogodek v njegove resnične dimenzije ricondurre il fatto alle sue reali dimensioni
  • diplomatsk|i (-a, -o) diplomatisch (tudi figurativno)
    diplomatski kurir diplomatischer Kurier
    diplomatski predstavnik diplomatischer Vertreter
    diplomatski status diplomatischer Status
    diplomatsk i potni list der [Diplomatenpaß] Diplomatenpass
    diplomatska pošta die Diplomatenpost
    diplomatsko predstavništvo die Legation, diplomatische Vertretung, die Mission
  • diskrepánca (-e) f knjiž. (nesoglasje, neskladnost, nasprotje) discrepanza, divario; discordia, dissidio:
    diskrepanca med možnostmi in načrti discrepanza fra i progetti e le (reali) possibilità
  • diskréten discreet; figurativno quiet

    diskrétna barva a sober colour
    diskrétne manire quiet manners pl
    diskréten nasmešek a quiet smile
    diskretno (prislov) discreetly
    ona se zelo diskrétno oblači she dresses very quietly
    lahko mi poveš, bom diskréten you can tell me, I won't let it out
  • disponírati to dispose (z of); to have at one's disposal; to arrange, to do

    disponirajte z menoj, kakor hočete if I can be of any service I am completely at your disposal
    biti dobro disponiran to be in good humour
    prosto disponírati s svojo lastnino to be free to dispose of one's property
  • dívji (-a -e) adj.

    1. selvaggio, selvatico:
    divje rastline piante selvagge, selvatiche
    divje živali animali selvaggi, selvatici

    2. (ki še ni kultiviran) selvaggio

    3. pren. selvaggio, selvatico

    4. (zelo jezen) pazzo furioso, scalmanato, sfrenato:
    divji obraz, pogled uno sguardo furioso
    otroci so prav divji i bambini (si) sono sfrenati
    biti divji na koga avercela con qcn., essere arrabbiato con qcn.
    biti divji na kaj andare matto per qcs.
    ves divji je na ženske è un donnaiolo inveterato

    5. pren. (ki se pojavlja v visoki stopnji) selvaggio; furioso; sfrenato:
    ljubiti z divjo strastjo amare di passione selvaggia
    začutiti divjo lakoto provare una fame da lupi
    pognati konja v divji dir lanciare il cavallo in un galoppo sfrenato

    6. pren. (čuden, nenavaden) strano; sgargiante, vistoso (colore)

    7. (ki ni v skladu z zakoni) abusivo; di frodo:
    divja gradnja costruzione abusiva
    divji lov caccia di frodo
    divji lovec, ribič bracconiere; cacciatore, pescatore di frodo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    etn. divja jaga spiriti degli antenati
    zool. divja koza camoscio (Rupicapra rupicapra)
    divja mladika pollone, selvaggione
    bot. divja roža (šipek) rosa canina (Rosa canina)
    med. divje meso escrescenza carnosa, carne morta
    bot. divji bezeg sambuco di montagna (Sambucus racemosa)
    bot. divji kostanj ippocastano (Aesculus hippocastanus)
    zool. divji petelin urogallo, gallo cedrone (Tetrao urogallus)
    bot. divja kava cicoria (Cychorium intybus)
    bot. divja meta mentuccia (Satureja nepeta)
    bot. divja oljka oleastro (Olea europea)
    šport. divja voda acqua viva
    divji ples ballo frenetico
    divje upiranje opposizione furiosa
    divja dežela, divja pokrajina terra inospitale, landa selvaggia
    divja strast passione selvaggia
    zool. divji golob palombo, colombo selvatico
    bot. divji mak rosolaccio (Papaver rhoeas)
    divji mož orco
    divji štrajk sciopero selvaggio
  • dláka (-e) f

    1. anat. pelo:
    puliti si dlake strapparsi i peli

    2. (živalska dlaka) pelo, peli:
    naježiti dlako arricciare il pelo
    odeja iz kamelje dlake coperta di pelo di cammello

    3. (psovka) minchione, coglione, babbeo:
    molči, ti suha dlaka e tu, coglione, sta' zitto!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. cepiti dlako spaccare il capello in quattro
    iskati dlako v jajcu cercare il pelo nell'uovo, cavillare, sofisticare
    pren. pog. mu gre vse po dlaki gli è andata sempre bene
    pren. ne imeti dlake na jeziku non aver peli sulla lingua
    PREGOVORI:
    kjer osel leži, dlako pusti la bestia dove si ferma lascia il segno
    volk dlako menja, a narave nikdar il lupo perde il pelo ma non il vizio
  • dlán (-í) f

    1. palmo, palma (della mano)

    2. knjiž. (roka) mano:
    raskava, žuljava dlan mano callosa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. pren. dlani ga srbijo si sente prudere le mani
    pren. biti na dlani essere chiaro, evidente, lampante
    pren. nositi srce na dlani mostrare apertamente i propri sentimenti
  • do (nekako, okoli, skoraj) about, somehow, somewhat, in some way

    do sedem ur about seven hours; (časovno) till, until; (krajevno) as far as; up to
    od... do... from... till...; from... to...
    od treh do štirih from three to four
    do kdaj? when?, how long?
    do danes up to this day
    do sedaj so far, thus far
    do tedaj, do takrat till then, by that time
    do 5. aprila up to 5th April (beri: the fifth of April)
    do zdaj till (ali until) now, up to now, as yet, hitherto, so far
    do sedaj (zdaj) še ne not as yet
    do današnjega dne up to this day, to date, thus far
    do nedavnega until recently
    do nadaljnjega until further notice, for the present, pending further instructions, until further instructions
    (prav) do danes, do današnjega dne to this very day
    (prav) do zadnjega to the very last
    od petka do vključno nedelje from Friday to Sunday inclusive, ZDA from Friday through Sunday
    do treh (ne pozneje) by 3 o'clock
    (najpozneje) do by
    do konca tega tedna by the end of this week
    do božiča by Christmas
    od danes do jutri (kratkotrajten) short-lived, ephemeral, transient, provisional
    od leta do leta year in, year out
    živeti od danes do jutri to live from hand to mouth
    do roka dospelosti till due
    do vratu up to the neck
    do kolen up to the knees
    do temelja to the ground
    spremil te bom do pošte I'll see you as far as the post office
    ni mi do... I do not care for...
    ni mi do šal I am not in a joking mood
    plačal sem najemnino do 1. avgusta I have paid the rent up to 1st August (beri: the first of August)
    do zadnjega moža to the last man