Franja

Zadetki iskanja

  • mikroskóp (-a) m opt. microscopio:
    (tudi ekst.) opazovati pod mikroskopom osservare al microscopio
    fiz. elektronski mikroskop microscopio elettronico
    med. fluorescentni mikroskop microscopio fluorescente
    polarizacijski mikroskop microscopio polarizzante
    svetlobni mikroskop microscopio ottico
  • míl suave; dulce ; (prijeten) agradable ; (kazen) leve ; (klima) templado, benigno ; (vreme) bonancible

    mila zima invierno m suave
    postati (bolj) mil suavizarse, (vreme) ponerse más templado
    milo rečeno dicho suavizando las cosas
    milo soditi juzgar con indulgencia
    pod milim nebom en el mesón de la estrella
    spati pod milim nebom dormir al descubierto (ali a cielo descubierto, ponoči al sereno)
    milo jokati llorar a lágrima viva
    milo prositi suplicar
    sreča mu je mila es favorecido por la suerte, es afortunado
    vrniti milo za drago (fig) pagar en la misma moneda
    milo se mi stori ob tem eso me atraviesa el corazón
  • mílničen (-čna -o) adj. di sapone:
    med. milnični klistir clistere al sapone
  • mílo (-a) n kozm. sapone:
    dišeče milo saponetta
    pralno, toaletno milo sapone da bucato, da toletta
    milo za britje crema da barba
    kem. kalijevo, katransko, natrijevo milo sapone al potassio, al catrame, al sodio
  • mímo (por) delante

    mimo hiše por delante de la casa
    vsi mimo (razen) enega todos excepto (ali menos) uno
    mimo iti pasar (por delante)
    ko je šla mimo al pasar ella
  • mísel (-sli) f

    1. pensiero:
    hiter kot misel rapido come il pensiero
    zatopiti se v misli sprofondare nei pensieri

    2. (mnenje, mišljenje) parere:
    nikomur nočem vsiljevati svojih misli non voglio imporre il mio parere a nessuno

    3. (najvišja umska dejavnost kot nosilec razpoloženja, čustvene reakcije) pensiero:
    obhajale so ga črne misli lo assillavano pensieri tristi
    hudobna, maščevalna misel mu je šinila v glavo ebbe un pensiero malvagio, un pensiero di vendetta

    4. misel na (izraža trajnejšo prisotnost česa v zavesti) pensiero:
    misel na smrt ji hromi voljo il pensiero della morte le paralizza la volontà

    5. (rezultati najvišje umske dejavnosti, ki nakazuje uresničitev česa) idea:
    preblisnila, prešinila ga je misel, kako rešiti problem gli balenò nella testa l'idea di come risolvere il problema

    6. (v znanosti ali umetnosti) idea, pensiero:
    vodilna misel Prešernove, Leopardijeve poezije l'idea chiave, il pensiero dominante della poesia del Prešeren, del Leopardi
    Platonova filozofska misel il pensiero filosofico di Platone
    razvoj znanstvene misli lo sviluppo del pensiero scientifico

    7. v mislih (v adv. rabi) col pensiero, nei pensieri, fra di sé, dentro di sé:
    v mislih sem bil z vami col pensiero ero con voi
    v mislih je ponavljal izpitna vprašanja fra di sé andava ripassando le domande dell'esame
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    njegove misli se nikdar ne dvignejo nad osebno korist non pensa che al proprio tornaconto
    moja prva misel je bila namenjena njej il mio primo pensiero andò a lei
    ne moči zbrati svojih misli non poter concentrarsi
    brati komu misli indovinare cosa uno pensa
    izmenjavati misli scambiare le idee
    pren. to mi (sploh, nikdar) ne pride na misel non mi passa neanche per l'anticamera del cervello
    še na misel mi ne pride, da bi ... non ci penso neppure a...
    imeti koga pogosto v mislih pensare spesso a uno
    priti na čudovito misel avere un'idea fantastica
    bili so vsi enih misli erano tutti unanimi, concordi
    ne imeti nobenih skritih misli non nascondere niente
    rel. grešiti v mislih peccare nel (di) pensiero
    bot. dobra misel origano (Origanum vulgare)
    soc. družbena misel pensiero sociale
    muz. glasbena misel tema
  • mísliti (-im)

    A) imperf. ➞ pomisliti

    1. pensare:
    misliti zbrano pensare con concentrazione
    mislil je samo na smrt non faceva che pensare alla morte

    2. pensare, ritenere, credere:
    mislim, da so dogodki potekali takole penso che i fatti siano andati così

    3. (imeti odnos do koga, česa) pensare:
    dobro, slabo misliti o kom pensare bene, male di qcn.
    dekle misli, kako je lepa la ragazza pensa di essere bella

    4. (z nedoločnikom izraža namen, pojasnilo, možnost uresničitve česa) pensare, aver intenzione, intendere:
    dolgo sem mislil govoriti z vami è da molto che intendevo parlare con lei
    nisem te mislil žaliti non intendevo offenderti
    ali mislite že kaj kmalu končati?! pensate o no di finirla?!

    5. mislim reči (za dopolnitev povedanega, povzetek vsebine povedanega) intender dire, voler dire:
    kaj ste po poklicu, mislim (reči), kakšno izobrazbo imate? lei che professione fa, volevo dire, che scuole ha fatto?
    s tem ne mislim reči, da lenarite e con ciò non voglio dire che non fate niente

    6. (izraža točno določitev predmeta) pensare:
    koga misliš? chi pensavi?

    7. ali misliš, kaj misliš (v medmetni rabi; izraža začudenje, podkrepitev trditve):
    ali misliš, da tega ne vem? cosa credi che non lo sappia?
    to je velik uspeh, kaj misliš è un grande successo, nonc'è che dire
    ali misliš že enkrat pospraviti deciditi a sparecchiare, a far ordine una buona volta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    misliti na svojo korist pensare al proprio tornaconto
    treba je misliti tudi na prihodnost bisogna pensare anche al futuro
    ta človek misli na vse uno che pensa a tutto
    misliti je treba tudi na svoje zdravje bisogna pensare a, aver cura della propria salute
    misliti s svojo glavo pensare con la propria testa
    misliti bolj s srcem kot z glavo ragionare più col cuore che con la testa
    imeti navado glasno misliti aver l'abitudine di pensare ad alta voce
    verjela je, da fant resno misli credeva che il ragazzo avesse intenzioni serie
    to mi je dalo misliti ciò mi ha fatto pensare
    nisem toliko dobil, kot sem mislil non ho ricevuto quanto m'aspettavo

    B) mísliti si (-im si) imperf. refl. (predstavljati si) immaginare; pensare; credere:
    težko si mislim kaj hujšega non so immaginarmi niente di più grave
    ne morem si misliti, da je res non posso credere che sia vero
    (za podkrepitev trditve, pritrjevanja) kar misli si, nikamor ne boš šla non esci neanche per sogno
    'To me je užalilo' 'Si (lahko) mislim' 'E questo mi offese' 'Posso immaginarlo, lo credo bene'
  • mít myth; legend; fable

    mítičen mythic(al)
  • míza (-e) f tavolo, tavola; desco; banco; mensa:
    hrastova, javorova miza tavolo di quercia, di acero
    kamnita, kovinska, lesena miza tavolo di pietra, di metallo, di legno
    delovna miza tavolo di lavoro
    pripraviti mizo za kosilo apparecchiare la tavola per il pranzo
    kosilo je na mizi! il pranzo è in tavola!
    povabiti koga k mizi, za mizo invitare qcn. a tavola
    biljardna miza tavolo da bigliardo
    operacijska miza tavolo operatorio
    prodajna, točilna miza banco di vendita; banco, bancone
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    v tistih časih pogosto ni bilo kaj dati na mizo allora non c'era spesso da mangiare
    meso je prišlo na mizo le ob največjih praznikih si mangiava carne soltanto per le feste
    pren. karte na mizo! (mettiamo) le carte in tavola
    pren. s pestjo udariti po mizi battere un pugno sul tavolo, esigere energicamente
    pijača ga je spravila pod mizo era così ubriaco da non tenersi in piedi, da finire sotto il tavolo
    pren. sesti za zeleno mizo sedersi al tavolo delle trattative
    teh. komandna miza tavolo, quadro di comando
    alp. ledeniška miza banchi di ghiaccio
    jur. ločitev od mize in postelje separazione dalla mensa e dal letto
    šport. odskočna miza piattaforma (del trampolino)
  • mlín (-a) m

    1. mulino:
    mlin klopota il mulino cigola, scricchiola
    pren. jezik ji teče kot mlin ha una lingua che spazzerebbe il forno
    parni, ročni, vodni mlin mulino a vapore, a mano, ad acqua
    valjčni mlin, mlin na veter mulino a martelli, a vento
    plavajoči mlin mulino natante, galleggiante

    2. macina, mola; molazza:
    grozdni, sadni mlin macina per uva, per frutta
    kavni mlin macinacaffè
    agr. mlin za kosti tritaossa

    3. igre mulinello; tria; zool. stomaco trituratore
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. neprestano vrteti svoj mlin non far che parlare
    pren. goniti, speljavati vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
    pren. boriti se z mlini na veter lottare coi mulini a vento
    PREGOVORI:
    mlin ne melje brez vode il mulino non macina senz'acqua
  • mlínski (-a -o) adj. di, del, da mulino; molitorio:
    mlinski delavec molazzatore
    mlinski kamen macina
    mlinska industrija industria molitoria
    mlinski jez bottaccio, gora
    mlinsko kolo ruota del mulino, volanda
    bibl. bolje bi mu bilo, da si je obesil mlinski kamen za vrat avrebbe fatto meglio ad appendersi una macina (da mulino) al collo
  • mnênje (-a) n

    1. giudizio, parere, avviso:
    izvedensko, strokovno mnenje parere del perito; perizia

    2. supposizione, giudizio, stima

    3. opinione; idea:
    imeti dobro, slabo mnenje o avere una buona, una cattiva opinione di, su
    upoštevati mnenje drugega tener conto dell'opinione degli altri
    pridružiti se mnenju večine associarsi al parere della maggioranza
    odbornikovo ločeno mnenje se je vpisalo v zapisnik il divergente parere dell'assessore venne messo a verbale
    mnenja o tem so deljena i pareri a proposito divergono
    javno mnenje opinione pubblica
    po mojem mnenju secondo me
    po mojem skromnem mnenju a mio modesto avviso
  • modroslóvec philosopher

    modroslóven philosophic(al)
  • modróst (-i) f

    1. saggezza, senno, assennatezza:
    višek modrosti il colmo della saggezza
    bibl. knjige modrosti libri sapienzali

    2. detto, adagio:
    stara modrost pravi: kamen do kamna palača un vecchio adagio recita, insegna: a granello a granello s'empie lo staio

    3. pensiero; pren. conoscenza

    4. rel. prudenza;
    kamen modrosti pietra filosofale
    PREGOVORI:
    previdnost je mati modrosti la saggezza lascia al caso men che può
    stara kost je modrost la vecchiaia ha per compagna l'esperienza
  • mogóče adv.

    1. (v povedni rabi z nedoločnikom izraža možnost uresničitve) possibile:
    ne vem, če bo mogoče priti pravočasno non so se ci sarà possibile arrivare in tempo

    2. (izraža nepopolno prepričanost o približnosti povedanega) forse:
    mogoče on to ve forse lo sa lui
    do tja je mogoče tri ure fin lì ci vorranno forse tre ore

    3. mogoče bi (izraža obzirno željo, zapoved) si potrebbe:
    mogoče bi še soseda vprašali za nasvet (forse) si potrebbe chiedere consiglio anche al vicino

    4. (v vprašalnih stavkih izraža vljudnostno obzirnost, prošnjo)
    ali mogoče želite še kaj drugega? desidera altro?
    ali bi mogoče še malo torte? gradirebbe un altro po' di torta?

    5. (v medmetni rabi izraža zadržano pritrjevanje, v zvezi 'ni mogoče' pa začudenje) forse, sarà, possibile:
    boš prišel jutri? Mogoče vieni domani? Forse
    premalo znaš. Že mogoče sai troppo poco. Sarà...
    nabral je celo košaro gob. Ni mogoče! ha raccolto un cesto di funghi. Possibile!

    6. (v retoričnih vprašanjih poudarja nasprotno trditev)
    kdo me bo premagal, mogoče ti, ki te ni zadosti v hlačah e chi mi batterà, mica tu che non c'hai i coglioni
  • molk silencio m ; mutismo m

    pretrgati molk romper el silencio
    pripraviti koga k molku hacer callar (ali acallar ali reducir al silencio) a alg
    vztrajati v molku obstinarse en callar
    zaviti se v molk darse en un mutismo impenetrable
    molk je zlato el silencio es oro, fam en boca cerrada no entran moscas
  • moríšče patíbulo m ; lugar m de la ejecución; lugar m del suplicio

    peljati na morišče llevar al patíbulo
  • mórje (-a) n

    1. mare:
    reka se izliva v morje il fiume sfocia nel mare
    pluti po morju navigare
    potovati po suhem in po morju viaggiare per terra e per mare
    potisniti ladjo v morje varare una nave
    gladina, globina morja la superficie, il fondo del mare
    vihar na morju tempesta di mare; uragano
    globoko, plitvo morje mare profondo, basso
    modro morje mare azzurro
    mirno, razburkano, valovito, viharno morje mare calmo, agitato, ondoso, tempestoso
    na odprtem morju in alto mare
    peščeno morje mare di sabbia
    nekdo je padel v morje! uomo in mare!
    geogr. Baltiško, Črno, Jadransko, Sredozemsko morje Mare Baltico, Mar Nero, (Mare) Adriatico, (Mare) Mediterraneo
    Jonsko, Ligursko morje Mar Ionio, Mar Ligure

    2. (morje z obalo kot prostor za oddih) mare:
    bili smo na morju siamo stati al mare, abbiamo fatto le vacanze al mare

    3. (morska voda) mare

    4. (velika količina) mare, torrente; massa; distesa; folla; tosk. buggerio; vulg. fottio:
    preliti morje solz versare un mare, un torrente di lacrime
    žitno morje valovi ondeggia la distesa del grano
    ribiča je vzelo morje il pescatore è affogato
    iti čez morje andare, emigrare oltre oceano
    pren. vodo v morje nositi portare vasi a Samo
    pren. v morje vreči buttare a mare
    pren. utoniti v tujem morju essere assimilato
    zaleči kot kaplja v morju essere una goccia nel mare
    kipenje morja il frangersi delle onde sulla riva
    geol. brahično morje mare salmastroso
    mrtvo morje mare morto
    notranje morje mare interno
    obalno, teritorialno morje mare costiero, territoriale
    odprto, obrežno morje mare aperto, litoraneo
    morje ljudi un fottio di gente
    PREGOVORI:
    hvali morje, a drži se brega loda il mare e rimani a terra; loda il monte e tienti al piano
  • mrák crepúsculo m vespertino; ocaso m

    v mraku entre dos luces, al oscurecer, al anochecer, al atardecer
    mrak se dela anochece
  • mrazíti (-ím) imperf.

    1. impers. sentire freddo, tremare dal freddo:
    mrazi me sento freddo

    2. pren. far venire i brividi, far rabbrividire:
    spomin na to me mrazi al solo ricordo mi vengono i brividi, rabbrividisco