mikroskóp (-a) m opt. microscopio:
(tudi ekst.) opazovati pod mikroskopom osservare al microscopio
fiz. elektronski mikroskop microscopio elettronico
med. fluorescentni mikroskop microscopio fluorescente
polarizacijski mikroskop microscopio polarizzante
svetlobni mikroskop microscopio ottico
Zadetki iskanja
- míl suave; dulce ; (prijeten) agradable ; (kazen) leve ; (klima) templado, benigno ; (vreme) bonancible
mila zima invierno m suave
postati (bolj) mil suavizarse, (vreme) ponerse más templado
milo rečeno dicho suavizando las cosas
milo soditi juzgar con indulgencia
pod milim nebom en el mesón de la estrella
spati pod milim nebom dormir al descubierto (ali a cielo descubierto, ponoči al sereno)
milo jokati llorar a lágrima viva
milo prositi suplicar
sreča mu je mila es favorecido por la suerte, es afortunado
vrniti milo za drago (fig) pagar en la misma moneda
milo se mi stori ob tem eso me atraviesa el corazón - mílničen (-čna -o) adj. di sapone:
med. milnični klistir clistere al sapone - mílo (-a) n kozm. sapone:
dišeče milo saponetta
pralno, toaletno milo sapone da bucato, da toletta
milo za britje crema da barba
kem. kalijevo, katransko, natrijevo milo sapone al potassio, al catrame, al sodio - mímo (por) delante
mimo hiše por delante de la casa
vsi mimo (razen) enega todos excepto (ali menos) uno
mimo iti pasar (por delante)
ko je šla mimo al pasar ella - mísel (-sli) f
1. pensiero:
hiter kot misel rapido come il pensiero
zatopiti se v misli sprofondare nei pensieri
2. (mnenje, mišljenje) parere:
nikomur nočem vsiljevati svojih misli non voglio imporre il mio parere a nessuno
3. (najvišja umska dejavnost kot nosilec razpoloženja, čustvene reakcije) pensiero:
obhajale so ga črne misli lo assillavano pensieri tristi
hudobna, maščevalna misel mu je šinila v glavo ebbe un pensiero malvagio, un pensiero di vendetta
4. misel na (izraža trajnejšo prisotnost česa v zavesti) pensiero:
misel na smrt ji hromi voljo il pensiero della morte le paralizza la volontà
5. (rezultati najvišje umske dejavnosti, ki nakazuje uresničitev česa) idea:
preblisnila, prešinila ga je misel, kako rešiti problem gli balenò nella testa l'idea di come risolvere il problema
6. (v znanosti ali umetnosti) idea, pensiero:
vodilna misel Prešernove, Leopardijeve poezije l'idea chiave, il pensiero dominante della poesia del Prešeren, del Leopardi
Platonova filozofska misel il pensiero filosofico di Platone
razvoj znanstvene misli lo sviluppo del pensiero scientifico
7. v mislih (v adv. rabi) col pensiero, nei pensieri, fra di sé, dentro di sé:
v mislih sem bil z vami col pensiero ero con voi
v mislih je ponavljal izpitna vprašanja fra di sé andava ripassando le domande dell'esame
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njegove misli se nikdar ne dvignejo nad osebno korist non pensa che al proprio tornaconto
moja prva misel je bila namenjena njej il mio primo pensiero andò a lei
ne moči zbrati svojih misli non poter concentrarsi
brati komu misli indovinare cosa uno pensa
izmenjavati misli scambiare le idee
pren. to mi (sploh, nikdar) ne pride na misel non mi passa neanche per l'anticamera del cervello
še na misel mi ne pride, da bi ... non ci penso neppure a...
imeti koga pogosto v mislih pensare spesso a uno
priti na čudovito misel avere un'idea fantastica
bili so vsi enih misli erano tutti unanimi, concordi
ne imeti nobenih skritih misli non nascondere niente
rel. grešiti v mislih peccare nel (di) pensiero
bot. dobra misel origano (Origanum vulgare)
soc. družbena misel pensiero sociale
muz. glasbena misel tema - mísliti (-im)
A) imperf. ➞ pomisliti
1. pensare:
misliti zbrano pensare con concentrazione
mislil je samo na smrt non faceva che pensare alla morte
2. pensare, ritenere, credere:
mislim, da so dogodki potekali takole penso che i fatti siano andati così
3. (imeti odnos do koga, česa) pensare:
dobro, slabo misliti o kom pensare bene, male di qcn.
dekle misli, kako je lepa la ragazza pensa di essere bella
4. (z nedoločnikom izraža namen, pojasnilo, možnost uresničitve česa) pensare, aver intenzione, intendere:
dolgo sem mislil govoriti z vami è da molto che intendevo parlare con lei
nisem te mislil žaliti non intendevo offenderti
ali mislite že kaj kmalu končati?! pensate o no di finirla?!
5. mislim reči (za dopolnitev povedanega, povzetek vsebine povedanega) intender dire, voler dire:
kaj ste po poklicu, mislim (reči), kakšno izobrazbo imate? lei che professione fa, volevo dire, che scuole ha fatto?
s tem ne mislim reči, da lenarite e con ciò non voglio dire che non fate niente
6. (izraža točno določitev predmeta) pensare:
koga misliš? chi pensavi?
7. ali misliš, kaj misliš (v medmetni rabi; izraža začudenje, podkrepitev trditve):
ali misliš, da tega ne vem? cosa credi che non lo sappia?
to je velik uspeh, kaj misliš è un grande successo, nonc'è che dire
ali misliš že enkrat pospraviti deciditi a sparecchiare, a far ordine una buona volta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
misliti na svojo korist pensare al proprio tornaconto
treba je misliti tudi na prihodnost bisogna pensare anche al futuro
ta človek misli na vse uno che pensa a tutto
misliti je treba tudi na svoje zdravje bisogna pensare a, aver cura della propria salute
misliti s svojo glavo pensare con la propria testa
misliti bolj s srcem kot z glavo ragionare più col cuore che con la testa
imeti navado glasno misliti aver l'abitudine di pensare ad alta voce
verjela je, da fant resno misli credeva che il ragazzo avesse intenzioni serie
to mi je dalo misliti ciò mi ha fatto pensare
nisem toliko dobil, kot sem mislil non ho ricevuto quanto m'aspettavo
B) mísliti si (-im si) imperf. refl. (predstavljati si) immaginare; pensare; credere:
težko si mislim kaj hujšega non so immaginarmi niente di più grave
ne morem si misliti, da je res non posso credere che sia vero
(za podkrepitev trditve, pritrjevanja) kar misli si, nikamor ne boš šla non esci neanche per sogno
'To me je užalilo' 'Si (lahko) mislim' 'E questo mi offese' 'Posso immaginarlo, lo credo bene' - mít myth; legend; fable
mítičen mythic(al) - míza (-e) f tavolo, tavola; desco; banco; mensa:
hrastova, javorova miza tavolo di quercia, di acero
kamnita, kovinska, lesena miza tavolo di pietra, di metallo, di legno
delovna miza tavolo di lavoro
pripraviti mizo za kosilo apparecchiare la tavola per il pranzo
kosilo je na mizi! il pranzo è in tavola!
povabiti koga k mizi, za mizo invitare qcn. a tavola
biljardna miza tavolo da bigliardo
operacijska miza tavolo operatorio
prodajna, točilna miza banco di vendita; banco, bancone
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
v tistih časih pogosto ni bilo kaj dati na mizo allora non c'era spesso da mangiare
meso je prišlo na mizo le ob največjih praznikih si mangiava carne soltanto per le feste
pren. karte na mizo! (mettiamo) le carte in tavola
pren. s pestjo udariti po mizi battere un pugno sul tavolo, esigere energicamente
pijača ga je spravila pod mizo era così ubriaco da non tenersi in piedi, da finire sotto il tavolo
pren. sesti za zeleno mizo sedersi al tavolo delle trattative
teh. komandna miza tavolo, quadro di comando
alp. ledeniška miza banchi di ghiaccio
jur. ločitev od mize in postelje separazione dalla mensa e dal letto
šport. odskočna miza piattaforma (del trampolino) - mlín (-a) m
1. mulino:
mlin klopota il mulino cigola, scricchiola
pren. jezik ji teče kot mlin ha una lingua che spazzerebbe il forno
parni, ročni, vodni mlin mulino a vapore, a mano, ad acqua
valjčni mlin, mlin na veter mulino a martelli, a vento
plavajoči mlin mulino natante, galleggiante
2. macina, mola; molazza:
grozdni, sadni mlin macina per uva, per frutta
kavni mlin macinacaffè
agr. mlin za kosti tritaossa
3. igre mulinello; tria; zool. stomaco trituratore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. neprestano vrteti svoj mlin non far che parlare
pren. goniti, speljavati vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
pren. boriti se z mlini na veter lottare coi mulini a vento
PREGOVORI:
mlin ne melje brez vode il mulino non macina senz'acqua - mlínski (-a -o) adj. di, del, da mulino; molitorio:
mlinski delavec molazzatore
mlinski kamen macina
mlinska industrija industria molitoria
mlinski jez bottaccio, gora
mlinsko kolo ruota del mulino, volanda
bibl. bolje bi mu bilo, da si je obesil mlinski kamen za vrat avrebbe fatto meglio ad appendersi una macina (da mulino) al collo - mnênje (-a) n
1. giudizio, parere, avviso:
izvedensko, strokovno mnenje parere del perito; perizia
2. supposizione, giudizio, stima
3. opinione; idea:
imeti dobro, slabo mnenje o avere una buona, una cattiva opinione di, su
upoštevati mnenje drugega tener conto dell'opinione degli altri
pridružiti se mnenju večine associarsi al parere della maggioranza
odbornikovo ločeno mnenje se je vpisalo v zapisnik il divergente parere dell'assessore venne messo a verbale
mnenja o tem so deljena i pareri a proposito divergono
javno mnenje opinione pubblica
po mojem mnenju secondo me
po mojem skromnem mnenju a mio modesto avviso - modroslóvec philosopher
modroslóven philosophic(al) - modróst (-i) f
1. saggezza, senno, assennatezza:
višek modrosti il colmo della saggezza
bibl. knjige modrosti libri sapienzali
2. detto, adagio:
stara modrost pravi: kamen do kamna palača un vecchio adagio recita, insegna: a granello a granello s'empie lo staio
3. pensiero; pren. conoscenza
4. rel. prudenza;
kamen modrosti pietra filosofale
PREGOVORI:
previdnost je mati modrosti la saggezza lascia al caso men che può
stara kost je modrost la vecchiaia ha per compagna l'esperienza - mogóče adv.
1. (v povedni rabi z nedoločnikom izraža možnost uresničitve) possibile:
ne vem, če bo mogoče priti pravočasno non so se ci sarà possibile arrivare in tempo
2. (izraža nepopolno prepričanost o približnosti povedanega) forse:
mogoče on to ve forse lo sa lui
do tja je mogoče tri ure fin lì ci vorranno forse tre ore
3. mogoče bi (izraža obzirno željo, zapoved) si potrebbe:
mogoče bi še soseda vprašali za nasvet (forse) si potrebbe chiedere consiglio anche al vicino
4. (v vprašalnih stavkih izraža vljudnostno obzirnost, prošnjo)
ali mogoče želite še kaj drugega? desidera altro?
ali bi mogoče še malo torte? gradirebbe un altro po' di torta?
5. (v medmetni rabi izraža zadržano pritrjevanje, v zvezi 'ni mogoče' pa začudenje) forse, sarà, possibile:
boš prišel jutri? Mogoče vieni domani? Forse
premalo znaš. Že mogoče sai troppo poco. Sarà...
nabral je celo košaro gob. Ni mogoče! ha raccolto un cesto di funghi. Possibile!
6. (v retoričnih vprašanjih poudarja nasprotno trditev)
kdo me bo premagal, mogoče ti, ki te ni zadosti v hlačah e chi mi batterà, mica tu che non c'hai i coglioni - molk silencio m ; mutismo m
pretrgati molk romper el silencio
pripraviti koga k molku hacer callar (ali acallar ali reducir al silencio) a alg
vztrajati v molku obstinarse en callar
zaviti se v molk darse en un mutismo impenetrable
molk je zlato el silencio es oro, fam en boca cerrada no entran moscas - moríšče patíbulo m ; lugar m de la ejecución; lugar m del suplicio
peljati na morišče llevar al patíbulo - mórje (-a) n
1. mare:
reka se izliva v morje il fiume sfocia nel mare
pluti po morju navigare
potovati po suhem in po morju viaggiare per terra e per mare
potisniti ladjo v morje varare una nave
gladina, globina morja la superficie, il fondo del mare
vihar na morju tempesta di mare; uragano
globoko, plitvo morje mare profondo, basso
modro morje mare azzurro
mirno, razburkano, valovito, viharno morje mare calmo, agitato, ondoso, tempestoso
na odprtem morju in alto mare
peščeno morje mare di sabbia
nekdo je padel v morje! uomo in mare!
geogr. Baltiško, Črno, Jadransko, Sredozemsko morje Mare Baltico, Mar Nero, (Mare) Adriatico, (Mare) Mediterraneo
Jonsko, Ligursko morje Mar Ionio, Mar Ligure
2. (morje z obalo kot prostor za oddih) mare:
bili smo na morju siamo stati al mare, abbiamo fatto le vacanze al mare
3. (morska voda) mare
4. (velika količina) mare, torrente; massa; distesa; folla; tosk. buggerio; vulg. fottio:
preliti morje solz versare un mare, un torrente di lacrime
žitno morje valovi ondeggia la distesa del grano
ribiča je vzelo morje il pescatore è affogato
iti čez morje andare, emigrare oltre oceano
pren. vodo v morje nositi portare vasi a Samo
pren. v morje vreči buttare a mare
pren. utoniti v tujem morju essere assimilato
zaleči kot kaplja v morju essere una goccia nel mare
kipenje morja il frangersi delle onde sulla riva
geol. brahično morje mare salmastroso
mrtvo morje mare morto
notranje morje mare interno
obalno, teritorialno morje mare costiero, territoriale
odprto, obrežno morje mare aperto, litoraneo
morje ljudi un fottio di gente
PREGOVORI:
hvali morje, a drži se brega loda il mare e rimani a terra; loda il monte e tienti al piano - mrák crepúsculo m vespertino; ocaso m
v mraku entre dos luces, al oscurecer, al anochecer, al atardecer
mrak se dela anochece - mrazíti (-ím) imperf.
1. impers. sentire freddo, tremare dal freddo:
mrazi me sento freddo
2. pren. far venire i brividi, far rabbrividire:
spomin na to me mrazi al solo ricordo mi vengono i brividi, rabbrividisco