Franja

Odyssēa -ae, f

1. Odiséja (gr. Ὀδύσσεια) Homerjeva pesnitev o Odisejevih dogodivščinah na poti na rodno Itako: O., Aus.; tudi lat. prevod te pesnitve (prevedel jo je Livij Andronik): Ci., Gell. — Mlajša soobl. Odyssīa -ae, f: Varr., Sen. ph., Petr.

2. rt na jugovzhodni Siciliji blizu Pahina: esse naves in portu Odysseae Ci.

Oeanthē -ēs, f (Ὀιανϑέα) Ojánt(ej)a, mesto ozolskih Lokrijcev: Plin., M. — Soobl. Oeanthia -ae, f (Ὀιάνϑεια) Ojántija: Mel.

Oebalus -ī, m (Οἴβαλος) Ójbal, Tindarejev oče, Helenin ded, kralj v Sparti: Hyg. — Od tod

1. patron. Oebalidēs -ae, m Ojbalíd, Ojbalov sin ali potomec: Val. Fl. (o Poluksu), puer O. = Hyacintus, Oebalidae O. = Castor et Pollux; Oebalis -idis, f Ojbálida = Ojbalova vnukinja: nympha O. = Helena; ker so Sabinci baje izhajali iz Sparte, tudi = Sabínka, sabínska: matres O.

2. adj. Oebalius 3
a) Ójbalov, ójbalski, špártski (spártski), špartánski (spartánski): vulnus O. rana Ojbalida Hiakinta, paelex (= Helena) O., arx (= Tarentum) V.
b) sabínski: Titus (Tatius) O.; subst. Oebalia -ae, f (sc. civitas, Οἰβαλία sc. πόλις) Ojbálija = Tarent, ki so ga osvojili Spartanci pod Falantom: Cl.

Oecle͡us -eī, m (Οἰκλεύς) Ojkléj, Amfiarajev oče: Hyg. — Od tod patron. Oeclīdēs -ae, m (Οἰκλείδης) Ojklíd = Amfiaraj: O., Stat.

Oedipūs -podis, m (gr. Οἰδίπους; včasih obl. po 2. deklinaciji: gen. -pī, acc. -pum, abl. -po; najboljše obl. so: gen. -podis, dat. -podī, acc. -pum, abl. -pode) Ojdíp, kralj v Tebah, Lajev in Jokastin sin; rešil je Sfingino uganko, usmrtil nevede svojega očeta in se nevede oženil s svojo materjo ter imel z njo Eteokla, Polinejka, Ismeno in Antigono: Varr., O., Ci., N., Mart., Sen. tr., Suet. idr.; preg.: Davus sum, non Oedipus Ter. nisem Ojdip (ki bi mogel rešiti vse uganke), Oedipo opus coniectore est Pl.; tudi naslov Sofoklove tragedije (Oedipus Colōnēus): Ci., Val. Max.; naslov neke Cezarjeve tragedije: Suet. — Od tod

1. Oedipodēs -ae, m (Οἰδιπόδης) = Oedipus: Mart., Sen. tr. (z abl. Oedipodā), Stat., Cl.; patron. Oedipodīonidēs -ae, m Ojdipodiónid = Ojdipov sin Polinejk: Stat., Oedipodionidae fratres = Eteokles in Polinejk: Stat., Aus.

2. adj. (z dvema priponama) Oedipodīonius 3 ojdípovski, Ojdípov: Thebae O., Lucan., ales (o Sfingi) Stat.

Oene͡us -eī in -eos, m (Οἰνεύς) Ojnêj, oče Meleagra, Tideja in Dejanejre, kralj v Kalidonu: O., Hyg., una vecors Oenei partu edita (o Dejanejri) Ci. poet. — Od tod

1. patron. Oenīdēs -ae, m (Οἰνείδης) Ojníd = Meleager O., = Tidejev sin Diomed O.; Oenēis -idis, f (Οἰνηΐς) Ojnéida = Dejanejra: Sen. tr.

2. adj. Oenēius 3 in (skrč.) Oenēus 3 ojnéjski, Ojnéjev: Oeneius heros (= Tydeus) Stat., Oenēī agri (= Calydon) O., Oeneas domos Sil.

Oenōtrus -ī, m (prim. dor. οἴνωτρον vinogradniški kol) Ojnóter, mitološki sab. kralj, Perketijev brat, eponimni heroj Italije kot dežele pridelovalke vina: Plin., Serv. — Od tod

1. subst. Oenōtria -ae, f (Οἰνωτρία) Ojnótrija = „Dežela vina“, staro ime jugovzhodnega dela Italije (Brutij in Lukanija): Serv.; meton. = vsa Italija: Cl.

2. subst. Oenōtriī -ōrum, m Ojnótrijci, preb. Ojnotrije: Plin.

3. adj. Oenōtrus 3 = Oenōtrius ojnótrijski, meton. = itálski, rímski: Oenotri viri V., Oenotrae terrae, orae, fines Sil.

4. adj. Oenōtrius 3 (Οἰνώτριος) ojnótrijski, meton. = itálski, rímski: Oenotria tellus V., Oenotria iura, tecta Sil.

5. Oenōtridēs -um, m Ojnótride, otoki blizu Velije: Plin.

Ōgygēs -is, m (Ὠγύγης) Ógig, mitični ustanovitelj in kralj Teb; za časa njegovega vladanja je Kopajsko jezero poplavilo Bojotijo: Varr., P. F. (z gen. Ogygi). — Soobl. Ōgygus -ī, m (Ὄγυγος): Varr., Aug., Tert. — Od tod

1. patron. Ōgygidēs -ae, m (Ὠγυγίδης) Ogigíd, Ogigov potomec, pesn. = Tebánec: Stat.

2. adj. Ōgygius (Ὠγύγιος) ogígijski = tebánski: Acc. ap. Fest., Lucan., Stat., Val. Fl., Sid., deus (= Bacchus) O., populus Sen. tr., moenia P. F.

Oīle͡us -eos ali -eī, m (Ὀϊλεύς) Oilêj

1. kralj v Lokridi, oče Ajaksa (Ajanta), ki se zato imenuje Aiax Oileos (sc. filius) Ci. ali Aiax Oilici Hyg. (Oile͡i V. trizložno!) ali Oileos Aiax O. in celo Aiax Oileus Ci., Hyg., Serv. (Oilejev Ajaks (Ajant) v nasprotju z Aiax Telamonius); prim.: multi Aiaces Oileos Ci. — Od tod patron. Oīliadēs -ae, m (Ὀϊλιάδης): Sil. in Oīlīdēs -ae, m (Ὀϊλείδης): Pr. Oiliád, Oilíd, Oilejev sin = Ajaks (Ajant).

2. Argonavt: Hyg.

oleāginus 3 (olea)

1. óljčen: virgula N., P. F. oljčna vejica, oljkovina, radix V., color Veg.

2. metaf. olívast, olíven: berylli oleagini, hoc est colore olei Plin. — Subst. oleāgina -ae, f oljka: Ven.

Olympia -ae, f (Ὀλυμπία) Olímpija, Zevsu posvečena pokrajina v Elidi pri Pizi ob Alfeju, z gaji, žrtveniki, poslopji, zlasti s krasnim Zevsovim svetiščem, v katerem je stal sloveči Zevsov kip, ki ga je izdelal Fidija, prizorišče olimpijskih iger: Varr., Ci., L., Corn. — Od tod adj. Olympiacus 3 (Ὀλυμπιακός) olímpijski: Iust., Suet., palma V. ali Olympicus 3 (Ὀλυμπικός): Sen. tr., pulvis H. ali Olympius 3 (Ὀλύμπιος): L., Mel., Plin., Vitr., Iuppiter Olympius Ci. idr., ludi Olympii Plin.; subst. Olympius -iī, m Olímpijski, častni priimek znamenitih mož, npr. Perikla: Plin., Val. Max., na novcih tudi rimskih cesarjev, npr. Hadrijana, Komoda idr.; Olympium -iī, n Olímpij = svetišče olimpijskega Zevsa (Jupitra), potem tudi sicilsko mestece s svetiščem tega boga: L., Vitr.; Olympia -ōrum, n (sc. certamina ali sollemnia, gr. τὰ Ὀλύμπια sc. ἱερά) olímpijske bojne igre, olímpijske tekme: Olympiorum sollemne ludicrum L., ad Olympia proficisci Ci., Olympiorum victoria Ci., Olympia vincere Enn. ap. Ci., Vitr. zmagati na olimpijskih (bojnih) igrah = gr. Ὀλύμπια νικᾶν, tako tudi: Olympia magna (v nasprotju z manjšimi igrami, ki so potekale kje drugje) coronari H. na olimpijskih igrah. —

2. subst. Olympias -adis, f (Ὀλυμπίας) olimpiáda, doba štirih let; po preteku teh so znova obhajali olimpijske igre; od tod grško štetje let, ki se začenja z letom 776: Ci., Vell.; pesn. = petletje, petletna doba: Mart., in Scythiā nobis quinquennis Olympias acta est O.; Olympiēum -ēī, n (Ὀλυμπίειον) Olimpiêj(on) = svetišče olimpijskega Zevsa: Vell.; Olympionīcēs -ae, m (Ὀλυμπιονίκης) olimpioník, olimpijski zmagovalec, zmagovalec na olimpijskih igrah: Ci.; atrib.: Olympionicae equae Col. kobile zmagovalke na olimpijskih igrah.

Olynthus -ī, f (Ὄλυνϑος) Olínt, mesto na polotoku Halkidika, ki ga je l. 347 uničil makedonski kralj Filip: N., Plin., Sen. rh., Iuv.; v gr. obl. Olynthos -ī, f: Mel., Plin., Sen. rh. — Od tod preb. Olynthiī -ōrum, m (Ὀλύνϑιοι) Olíntijci, Olíntčani: N., Sen. rh.; sg. Olynthius -iī, m (Ὀλύνϑιος) Olíntijec, Olíntčan: Sen. rh.; Olynthia -ae, f Olíntija, olíntska okolica: Varr.

Omphalē -ēs, f (Ὀμφάλη) Ómfala, hči lidijskega kralja Jordana in Tmolova soproga. Po njegovi smrti je postala lidijska kraljica, ki ji je služil zaradi ubitega Ifita za sužnja prodani Herkul v ženski obleki: Ter., Pr., Hyg. — Soobl. Omphala -ae: Lact., abl. Omphalā: Hyg.

onerārius 3 (onus) breme, tovor noseč, tovoren: iumenta L., navis Pl., Ci., N., C. tovorna ladja; subst. onerāria -ae, f (sc. navis) tovorna ladja: Ci. ep.

operārius 3 (opera) k delu sodeč, delaven, rokodelski, sposoben (dober) za delo: pecus Col. delovna živina (voli idr.), vinum Plin. za posle, usus Plin. korist (kake stvari pri kakem delu), homo Ci. navaden strežáč (podajáč, podajálec), zgolj dninar, homines paene operariī Ci. uporabni skoraj samo za fizično delo; subst.

1. operārius -iī, m delavec, dninar, strežáč, podajáč: Aug., operarii barbarique Ci., habere oportet operarios quinque Ca., operarius agrarius Vulg. poljedelec kot dninar; metaf. (o slabih govornikih) operarii linguā celeri et exercitatā Ci. goli (zgolj) jezikači, operarium quendam nobis facis Ci. (za) podajača.

2. operāria -ae, f dninarica, dninarka, potem vlačuga, prostitutka, (kupljiva) dekláča, „podržulja“: nimium pretiosa es operaria Pl.

Ophīōn -onis, m (Ὀφίων) Ofíon

1. Kadmov spremljevalec; od tod adj. Ophīonius 3 ofíonski, pesn. = tebánski: caedes Sen. tr. (sc. Penteja).

2. Amikov oče (Amycus); od tod patron. Ophīonidēs -ae, m (Ὀφιονίδης) Ofioníd, Ofionov sin = Amik: O.

ophiūsa -ae, f (ὀφιοῦσα)

1. bot.. ofiúza, neko čarovno zelišče na otoku Elefantina pri Etiopiji: Plin.

2. kot nom. propr. Ophiūsa -ae, f (Ὀφιοῦσα) Ofiúza
a) staro ime Cipra; od tod adj. Ophiūsius 3 ofiúški = cíprski: arva O.
b) mesto na Pontu: Plin.
c) ime nekaterih drugih otokov: Plin.

opisthotonos -ī, m (gr. ὀπισϑότονος)

1. bolezen, pri kateri se zaradi mišičnega krča glava nagne nazaj in je ni mogoče več upogniti naprej, nekak zatilni krč: Plin. — Od tod adj. opisthotonicus 3 (gr. ὀπισϑοτονικός) zatilnemu krču podvržen, bolehajoč za zatilnim krčem: Plin. — Soobl. opisthotonia -ae, f zatilni krč (čisto lat. supinus raptus, naspr. emprosthotonia, čisto lat. pronus raptus): Cael.

2. bolezen, pri kateri človek pada vznak: Hier.

Oppius 3 Ópij(ev), ime rim. rodu, izmed katerega je najbolj znan Cezarjev prijatelj C. Oppius Gaj Opij: Ci. ep., Suet. Oppia -ae, f Ópija

1. soproga Lucija Mindija: Ci. ep.

2. vestalka: L. Kot adj.: lex Oppia L., T. Opijev (= ljudskega tribuna Gaja Opija) zakon; Oppius mons Varr., Fest. Opijev hrib, eden od dveh hribov, ki tvorita Eskvilin (mons Ēsquilīnus).

ōrāta -ae, f (= aurāta): orata genus piscis appellatur a colore auri Fest. — Od tod ōrāta -ae, m Oráta, priimek Sergijevega rodu: Varr., Col., Fest., npr. C. Sergius Orata Gaj Sergij Orata: Ci., Aug.