Franja

glav|a¹ ženski spol (-e …)

1. del telesa: der Kopf, -kopf (človeška Menschenkopf, Janusova Januskopf, kačja Schlangenkopf, kodrasta Lockenkopf, Wuschelkopf, lisičja Fuchskopf, petelinja Hahnenkopf, ptičja Vogelkopf, plešasta Kahlkopf, svinjska Schweinskopf, telečja Kalbskopf; figurativno razgreta Feuerkopf, trda Dickkopf)
agronomija in vrtnarstvo zeljnata glava der Kohlkopf, Krautkopf
glava solate/cvetače ein Kopf Salat/Blumenkohl
anatomija glava podlahtnice der Ellenbogenkopf

2. privzdignjeno: das Haupt, -haupt (stara Greisenhaupt, levja Löwenhaupt, Meduzina Medusenhaupt, zmajeva Drachenhaupt)
ponosno dvignjene glave mit stolz erhobenem Haupt

3. (butica) der Schädel

4. član, udeleženec: der Kopf (pet glav fünf Köpfe); živina v hlevu: das Stück (Vieh) (pet glav fünf Stück)

5. (na čelu) das Haupt
glava Cerkve das Haupt der Kirche
kronana glava gekröntes Haupt
glava družine das Oberhaupt der Familie
(v vodstvu) der Kopf (firme der Firma, podjetja des Unternehnems, tolpe der Bande)

6. (napis vrh prve strani) der Kopf, -kopf (firme Firmenkopf, die Firmenaufschrift, pisemska Briefkopf)
|
glave/glavi … Kopf-
(črta glave [na roki] die Kopflinie, drža glave die Kopfhaltung, lovec na človeške glave der Kopfjäger, lov na človeške glave die Kopfjagd, oblika glave die Kopfform, obračalka glave anatomija der Kopfnicker, der Kopfhalter, der Kopfwender, obseg glave der Kopfumfang, polovica glave die Kopfhälfte, poškodba glave die Kopfverletzung, pranje glave die Kopfwäsche, skelet glave das Kopfskelett, zaščita glave der Kopfschutz, koža na glavi die Kopfhaut, rana na glavi die Kopfwunde, stoja na glavi der Kopfstand, gib z glavo die Kopfbewegung)
prednji del glave das Vorderhaupt
velik kot glava kopfgroß
velik kot otroška glava kinderkopfgroß, kindskopfgroß
glava:
ne vem, kje se me glava drži ich weiß weder ein noch aus/ich weiß nicht, wo mir der Kopf steht
od tega me boli glava das bereitet mir Kopfschmerzen
glava pri glavi Kopf an Kopf (tudi figurativno)
glave:
dobre glave gelehrig
ne beliti si glave sich kein Kopfzerbrechen machen (über)/(etwas) auf die leichte Schulter nehmen
glavo:
Glavo pokonci! Kopf hoch!
beliti si glavo sich den Hirn zermartern über, rätseln über
od skrbi: sich Sorgen machen über
figurativno imeti glavo kot sod (imeti mačka) eine dicke Birne haben
imeti rep in glavo figurativno Hand und Fuß haben
imeti motno glavo einen benommenen Kopf haben/einen Brummschädel haben
imeti polno glavo den Kopf voll haben
imeti svojo glavo seinen Kopf für sich haben
imeti težko glavo einen schweren/dicken Kopf haben
imeti trdo glavo (tudi figurativno) einen harten Kopf/Schädel haben
imeti vročo glavo (tudi figurativno) einen heißen Kopf haben
izgubiti glavo figurativno den Kopf verlieren, (izgubiti življenje) dran glauben müssen
odgrizniti glavo figurativno den Kopf abreißen
ohraniti hladno glavo figurativno einen kühlen Kopf bewahren, auf dem Teppich bleiben
oprati komu glavo (jemandem) den Kopf waschen (tudi figurativno), figurativno (jemanden) abputzen
podpirati glavo sam sebi: das Kinn stützen
potegniti glavo med rame den Kopf einziehen
povešati glavo figurativno den Kopf hängen lassen
razbijati si glavo sich den Kopf zerbrechen/sich Gedanken machen über (etwas)
razbiti si glavo sich den Kopf/den Schädel einrennen
rešiti (si) glavo figurativno mit dem Leben davonkommen
skloniti glavo den Kopf neigen/senken
tiščati glavo v pesek den Kopf in den Sand stecken
visoko nositi glavo figurativno den Kopf hoch tragen
za to lahko stavim glavo darauf kannst du Gift nehmen
zmešati komu glavo (jemandem) den Kopf verdrehen
glave množina:
glave padajo Köpfe rollen
stakniti glave die Köpfe zusammenstecken
čez glavo: über den Kopf, figurativno bis über den Kopf
potegniti čez glavo kos obleke: über den Kopf ziehen
imeti vsega čez glavo die Nase voll haben, überdrüssig sein, zum Halse heraushängen (das hängt mir zum Halse heraus)
zrasti komu čez glavo (jemandem) [zuviel] zu viel werden, (jemandem) über den Kopf wachsen
do glave:
od nog do glave von Kopf bis Fuß, von oben bis unten
iz glave:
(na pamet) auswendig
izbiti si kaj iz glave sich (etwas) aus dem Kopf schlagen
ne iti iz glave nicht aus dem Kopf wollen

na glavo: auf den Kopf
po stopnicah navzdol ipd.: kopfüber
na glavo Kopf-
(nagrada die Kopfprämie, das Kopfgeld, skok der Kopfsprung)
dati na glavo pokrivalo: aufsetzen
pasti na glavo auf den Kopf fallen (tudi figurativno) (padel je na glavo er ist auf den Kopf gefallen)
postaviti se na glavo sich auf den Kopf stellen
postaviti (vse) na glavo (alles) umkrempeln, umstoßen, pri iskanju: das Oberste zu unterst kehren
vzeti kaj na svojo glavo figurativno (etwas) auf sein Gewissen nehmen
zadeti žebelj na glavo figurativno den Nagel auf den Kopf treffen

nad glavo über dem Kopf
imeti streho nad glavo ein Dach über dem Kopf haben
ne imeti strehe nad glavo kein Dach über dem Kopf haben, obdachlos sein
izgubiti streho nad glavo obdachlos werden
zrušiti se nad glavo über dem Kopf zusammenbrechen

na glavi: auf dem Kopf
imeti na glavi pokrivalo: aufhaben
s čelado/kapo na glavi behelmt/bemützt
stati na glavi auf dem Kopf stehen, figurativno Kopf stehen
imeti maslo na glavi figurativno Dreck am Stecken haben, Butter auf dem Kopf haben
od glave:
od glave do pete von Scheitel bis zur Sohle
po glavi:
po glavi pro Kopf, pro Mann, pro Nase
dohodek po glavi das Pro-Kopf-Einkommen
po svoji glavi nach (seinem) Willen
biti/iti po glavi nach dem Kopf gehen (ne more vse biti po tvoji glavi es kann nicht alles nach deinem Kopf gehen)
hoditi po glavi misli: durch den Kopf gehen
hoditi po glavi drug človek, otroci ipd.: auf der Nase herumtanzen
dobiti jo po glavi eins über den Kopf bekommen, eins aufs Dach bekommen, figurativno eine kalte Dusche bekommen
namig s kolom po glavi ein Wink mit dem Zaunpfahl
skakati komu po glavi figurativno (jemandem) auf der Nase herumtanzen
preko glave:
bis über die Ohren
odločati preko njegove/njene glave über (jemandes) Kopf hin entscheiden
pri glavi:
pri glavi beim Kopf, am Kopf
glava pri glavi Kopf an Kopf
v glavi:
bučati v glavi dröhnen (buči mi v glavi mir dröhnt der Kopf)
imeti rozine v glavi Rosinen im Kopf haben
imeti slamo v glavi Bohnenstroh im Kopf haben, ein Strohkopf sein
obdržati v glavi (zapomniti si) (etwas) im Kopf behalten
v glavi se mi vrti ich bin schwindlig, alles dreht sich um mich
v glavi mi šumi der Schädel brummt mir
v glavo:
v glavo in den Kopf, an den Kopf
strel v glavo der [Kopfschuß] Kopfschuss
kri udari človeku v glavo das Blut steigt einem in den Kopf, ins Gesicht, figurativno da geht einem der Hut hoch
metati/vreči v glavo figurativno an den Kopf werfen
poslati si kroglo v glavo (ustreliti se) sich eine Kugel durch den Kopf jagen
to mi ne gre v glavo (ne morem razumeti) das geht mir nicht in den Kopf
stopiti v glavo figurativno in den Kopf steigen, zu Kopfe steigen
šiniti v glavo misel: durch den Kopf schießen
vbijati/vbiti v glavo beibringen, [einbleuen] einbläuen, einhämmern
vbiti si v glavo pri učenju: einbüffeln
vbiti si kaj v glavo figurativno sich (etwas) in den Kopf setzen
z glave:
ne bo ti padla krona z glave es wird dir kein Stein aus der Krone fallen/dabei fällt dir kein Stein aus der Krone
z glavo:
z glavo mit dem Kopf
z glavo naprej pasti, skočiti: mit dem Kopf voran, kopfüber
strel z glavo šport der Kopfstoß, der Kopfball
papir z glavo podjetja das Geschäftspapier, der Kopfbogen
majati z glavo den Kopf schütteln
plačati z glavo (etwas) mit seinem Kopf/Leben bezahlen
zaletavati se z glavo ob zid figurativno sich den Schädel einrennen, mit dem Kopf gegen die Wand rennen
z glavo skozi zid figurativno mit dem Kopf durch die Wand
zmajevanje z glavo das Kopfschütteln
za glavo:
zadaj: hinter dem Kopf; für den Kopf; um den Kopf
… za glavo Kopf-
(naslonjalo der Kopfteil, die Kopflehne, die Kopfstütze, obveza der Kopfverband, podlaga die Kopfunterlage)
za glavo (dolžino glave) um Kopflänge
za glavo manjši einen Kopf kleiner/kürzer
za glavo večji einen Kopf größer
velik za glavo kopfgroß
gre za glavo es geht um Kopf und Kragen/es geht an den Kragen
prijeti se za glavo (tudi : figurativno) sich an den Kopf greifen
skrajšati za glavo (obglaviti) einen Kopf kürzer machen
za bistre glave Denksportaufgabe

glédan (-a -o) adj.

1. visto:
življenje gledano z očmi otroka la vita vista con gli occhi del bambino

2. (v brezosebni rabi) se si guarda, a guardare:
hiša je na levi strani ulice, gledano od postaje la casa è sulla sinistra della strada a guardare dalla stazione

gol¹ [gou] (-a, -o)

1. (neoblečen) nackt
gol golcat splitternackt, splitterfasernackt
ironično: hüllenlos; (razgaljen) entblößt; zadnjica: blank
figurativno biti gol in bos kein Hemd auf dem Leib haben

2. (nepokrit, neporasel) zemlja, pokrajina: vegetationslos, kahl (tudi : rastlinstvo, botanika), (brez gozda) unbewaldet; koža: bloß, (brez dlake) unbehaart; (brez pokrivala) bloß; tla: blank, bloß, nackt; stena: kahl; meč ipd.: blank; (brez pripomočkov) bloß (z golim očesom mit bloßem Auge; z golo roko mit bloßer Hand)

3. (čist) resnica, laž ipd.: pur, lauter, resnica: ungeschminkt, unverhüllt

4. (že sam; zgolj) bloß (gola pomisel der bloße Gedanke daran; gole obljube bloße Versprechungen; po golem videzu nach dem bloßen Augenschein)
|
gola dejstva množina nackte Tatsachen
golo življenje rešiti: das nackte Leben
gola zavist lauter Neid, blasser Neid
do golega sleči: bis aufs Hemd, pojesti ratzekahl
obžrtost do golega der Kahlfraß
ostrižen do golega [kahlgeschoren] kahl geschoren
na golo Kahl-
(sečnja der Kahlschlag, der Kahlhieb, die Schlagwirtschaft/Kahlschlagwirtschaft, pozeba der Kahlfrost)
ostriči na golo [kahlscheren] kahl scheren
posekati na golo [kahlschlagen] kahl schlagen
posekati do golega abholzen

gòl (gôla -o)

A) adj.

1. (ki je brez dlake, las, perja) nudo, spoglio; brullo:
golo drevje alberi nudi, spogli
gola zemlja terreno brullo

2. (ki je brez obleke) nudo:
gol do pasu a torso nudo

3. (ki je brez opreme) nudo, spoglio:
gole stene pareti nude
gola soba stanza spoglia

4. pren. (ki je brez česa drugega) nudo, semplice:
naštevati gola dejstva riferire i fatti nudi e crudi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. obrati koga do golih kosti tagliare a qcn. i panni addosso
braniti se z golimi rokami difendersi con le mani nude
videti z golim očesom vedere a occhio nudo
biti gol ko ptič essere nudo come un verme, come mamma l'ha fatto
rešiti si golo življenje salvare soltanto la pelle
elektr. gola elektroda elettrodo nudo
gola zavist pura invidia
bot. goli cvet fiore nudo
zool. goli polž lumacone ignudo
elektr. goli vodnik conduttore nudo

B) gôli (-a -o) m, f, n
našeškati (otroka) po goli sculacciare il bambino
ostriči do golega rapare, tagliare i capelli a zero
sleči do golega denudare
sečnja (gozda)
do golega, na golo abbattuta, tagliata a nudo

gòl² desnudo ; (brez perja) desplumado ; (brez vegetacije) árido

gola dejstva hechos m pl escuetos
golo življenje sólo la vida
to je gola resnica esta es la verdad desnuda
do golega se sleči desnudarse
gola nevoščjivost pura invidia f
(viden) z golim očesom (visible) a simple vista

gospóski señorial

gosposka hiša casa f señorial
gosposko življenje gran vida f
gosposko živeti vivir a lo grande

gospôski distingué, d'un rang élevé, de qualité, aristocratique, noble

gosposki ljudje des gens distingués, la haute volée, familiarno, figurativno le gratin, le dessus du panier
gosposka hiša maison seigneuriale, gentilhommière ženski spol, manoir moški spol
gosposko življenje vie ženski spol de grand seigneur

gramo agg.

1. beden, težek, mučen:
vita grama bedno življenje

2. knjižno nesrečen

grātia -ae, f (grātus)

I. večinoma pass.,

1. milina, ljubkost, draž(est), prikupnost, všečnost: gratia formae O., neque abest facundis gratia dictis O., gratia non deest verbis PR., gr. in vultu Q., vinis gratiam affert fumus PLIN. slast, gr. villae PLIN. IUN.; meton. (o osebi) ljubljenec: ut tu gratia nostra fores O.

2. pooseb. Grātia -ae, f Gracija, boginja miline, večinoma v pl. Grātiae -ārum, f Grácije, Jupitrove in Evrinomine hčere, boginje veselega uživanja. Gracije so grške Χάριτες in pomenijo po nravstvenosti in čutu za lepo uravnano, z lepotičjem in veseljem olepšano družabno življenje. Heziod imenuje tri: Aglajo ( Ἀγλαΐα = svečana sijajnost), Evfrozino (Εὐφροσύνη = svečano veselje) in Talijo (Θάλεια = cvetoča sreča): Q., iunctaeque nymphis Gratiae decentes H.; po poznejši razlagi pomenijo tudi hvaležnost, dobrotljivost: SEN. PH.; sg. kolekt.: rixarum metuens Gratia H., non Hymenaeus adest, non illi Gratia lecto O.

3. meton. milost (pri drugih, favor pa je milost, ki jo drugim izkazujemo), naklonjenost (drugih), priljubljenost, veljava, ugled(nost): si suam gratiam Romani velint, posse iis (Gerulanos) utiles esse amicos C., homo summā gratiā CI., non comparat se tecum gratiā P. Quinctius CI., mihi gratia est O. sem v milosti, priljubljen sem, si qua est ea gratia O. če ti to ugaja, magnā gratiā (in gratiā CI.) esse apud aliquem C. v (veliki) milosti biti pri kom, gratiam alicuius sibi conciliare CI., N. ali gratiam ab aliquo (apud aliquem L.) parere S. FR. ali gratiam ab aliquo (ad, apud aliquem L., alicuius CU.) inire CI., C. pridobiti si naklonjenost (milost) koga, prikupiti (priljubiti) se komu, ab aliquo gratiam inisse, quod ... CI., quia plures ineuntur gratiae CI. milost pri več ljudeh, aliquem apud aliquem in gratiā (in gratiam) ponere CI. EP. priljubiti koga komu, in antiquum locum gratiae restitui C. zopet prejšnjo veljavo (ugled) zadobiti, gratiā plurimum posse, valere CI., C., quod apud alios gratiam, apud alios offensionem habet PLIN.; z gen.: gratia Luculli CI. ugled, Chrysogoni CI., Caesenniae CI., matris O. materin ugled, ljubezen do matere, plena est promissi gratia vestri O. naklonjenost, ki jo vaša obljuba kaže; adv. zveze: per gratiam PL., TER. ali cum gratia TER., L. zlepa, zdobra, iz dobre volje, per bonam gratiam PL. ali cum bona gratia TER., CI. prav (čisto) zdobra, zlepa, dobrovoljno, prostovoljno, cum mala gratia TER. v sovraštvu, sovražno, sine gratia SEN. RH. ne zdobra, ne zlepa, ne dobrovoljno, ne prostovoljno; occ. prijateljsko razmerje, prijateljstvo, sloga, složnost, ljubezen, dobrohotnost: de hinc spero aeternam inter nos gratiam fore TER., componere gratiam inter eas TER., aliquem, in gratiam redigere TER. ali restituere TER., CI. EP. ali reducere TER., CI. koga spraviti, - pobotati, - zbogati, aliquem cum aliquo reducere, reconciliare, restituere in gratiam CI. koga zopet spraviti s kom, esse in gratia cum aliquo CI., in gratiam redire cum aliquo CI. ali in gratiam reverti cum aliquo L., PETR., SEN. PH. zopet se spraviti (pobotati, zbogati, sprijazniti) s kom, si qui meum cum inimico suo reditum in gratiam vituperabant CI. mojo spravo z ..., solida est mihi gratia tecum O., (Ilithyiam) difficilem Alcmenae Iunonis gratia fecit O. prijateljstvo z Junono, reconciliandam cum Perdicca gratiam censebant CU., cum Thebanis gratiam pacis reconciliat IUST.; v pl. = prijateljske zveze: externas gratias quaesivere T.

II. večinoma act.

1. milost ali naklonjenost (ki jo izkazujemo drugim), prijaznost, ustrežljivost, uslužnost, usluga, ljubeznivost, vljudnost, (v slabem pomenu) pristran(sk)ost: gratiam alicui facere PL. ali dare TER. ugoditi komu, ergo ab eo petito gratiam istam PL., peto a te hanc gratiam CI., petivit in beneficii loco et gratiae, ut ... CI. kot dobroto in milost, gratia apud eos vim aequi tenuit L. pristran(sk)ost, gratiam dicendi facere L. milostno komu dovoliti da govori, tako tudi: gratiam reddendi equi facere SUET.; pl. gratiae izkazovanje naklonjenosti: Murenae provincia multas bonas gratias ... attulit CI., non excellentibus gratiis paucorum, sed universi populi Rom. iudicio consulem factum CI.; occ.
a) veselje, radost, zadovoljstvo: VELL., IUST. quem cum omnium gratia occidere noluit CI. v veselje vseh, cum gratia imperatoris L. v zadovoljstvo, in gratiam levium ... sociorum L. ali condemnatam ... Lepidam, in gratiam Quirini SUET. zaveznikom –, Kvirinu na ljubo, in praeteritam iudicii gratiam L. zaradi ugodne razsodbe = ker ga je narod oprostil.
b) spregled, prizanašanje, odpuščanje, oprostitev: delicti gratiam facere S. krivdo milostno spregledati, oprostiti krivde, omnium tibi, quae nefarie es ausus, gratiam facio L. odpuščam ti vse, kar ..., iuris iurandi gratiam facere PL., ICTI. prisege odvezati, de cena facio gratiam PL. = zahvaljujem se (= hvala) za obed, ne morem priti, criminum gratia SUET. Pogosto adv. abl. sg. grātiā (stoji za odnosnico v gen. (postpositio)), pravzaprav na ljubo, od tod zaradi, zavoljo: nuptiarum gratiā haec sunt ficta atque incepta omnia TER., quem ... honoris gratia (τιμῆς χάριν) nomino CI., quas familias honestatis gratia nomino CI., ut ipsas bestias hominum gratia generatas esse videamus CI., exempli gratia CI., N., PLIN., Q. ali verbi gratia CI. za zgled, na primer, simulabat sese negotii gratia properare S., cibi aut potionis gratia L., praesentis gratia litis Q.; gratiā pred gen.: gratia lenitatis, gratia significationis Q., gratia patris LAMP.; z gen. gerundii ali gerundivi: Q., GELL., commonendi gratia dicam CI., colloquendi gratia, hiemandi gratia, placandi gratia, simulandi gratia, temptandi gratia S., purgandi gratia C., huius accusandi gratia N.; nam. gen. osebnih zaimkov se uporablja abl. f. svojilnih zaimkov: meā, tuā, nostrā, vestrā gratiā = zaradi mene, tebe, nas, vas; tudi eā gratiā (= eius rei gratiā) TER., S. zato, quā gratiā (= cuius rei gratiā) TER.

2. hvala, zahvala, hvaležnost: gratia est TER. hvala(lepa)! gratia est (sc. tibi) PL. zahvalim (zahvaljujem) se ti, hvala (ti) = moram odkloniti, moram reči ne, dis gratia TER. ali gratia dis (sc. sit) O. hvala (bodi) bogovom (bogu), gratia magna Iovi TIB., gratiam ferre alicuius rei L. zahvalo prejeti za kaj, ab utrisque parem gratiam trahere IUST. (za)dobiti, meritam dis immortalibus gratiam ... persolvere CI. dolžno hvalo izkazati, diis gratiam debere CI. bogovom biti dolžan hvalo, gratiam referre hvaležnost v dejanju (dejansko) izkazati, hvaležnega se izkazati: gratiam referre bonam ali meritam debitamque ali iustam ac debitam CI., gratiam referre parem CI. vrniti, kakor je bilo posojeno, dati (vrniti) milo za drago, vračati (vrniti) nemilo za nedrago; tudi gratias referre: pollicebar me ... praesentem tibi gratias relaturum CI., referre gratiam (o plodonosni njivi) COL.; iron.: praeclaram populo Rom. refers gratiam CI., včasih pomeni gratiam referre (iron.) vračati = maščevati se: TER., CI.; gratiam (v relat. pl. tudi gratias) habere alicui hvalo vedeti, hvaležen biti, zahvaliti (zahvaljevati) se komu za kaj: gratiam habere maximam TER. ali magnam CI., alicui laudes gratiasque habere magnas PL., alicui summas gratias habere PL. (le o enem), sibi populum Rom. senatumque gratias habiturum L., gratiam habere (s quod ali qui in cj.) CI.; gratiam reddere (= referre) hvaležnega se izkazati S., TIB., SEN. PH., (o trsu) COL., gratia redditur meritis O., gratiam rependere (= reddere) facto O.; pro eo (paterno beneficio) gratiam repetere L.; zelo pogostonajdemo besedno zvezo gratias agere (alicui) komu hvalo izreči (izrekati), zahvaliti (zahvaljevati) se komu za kaj: PL., SEN. RH., SEN. PH., AP., EUTR., LACT. idr. agere gratias magnas, agere gratias ingentes TER., alicui gratias agere de matre CI., senatui pro aliquo gratias agere, alicui pro suo summo beneficio gratias agere CI., agere ei maximas gratias pro beneficiis in matrem, coniugem liberosque impensis CU., gratias se ... ob hoc agere, quod (ker) ... L., agere gratias incipit, quod (da) perfidi hominis insidias prudenter ... vitasset CU., alicui maximas ... agere atque habere gratias, quod ... VITR., tantae erga me benevolentiae tuae (za tvojo tolikšno dobrohotnost) gratias ago debeoque plurimas AUG.; elipt.: tamen, genio illias gratias (hvala bodi ... geniju!), enatavi PETR., gratiarum actio CI. zahvala, zahvalni govor, zahvalitev, nullum est ... acceptius genus gratiarum, quam quod ... PLIN. IUN. Pogosto abl. pl. grātiīs: POMP. FR., PL., TER., pozneje nav. skrčeno grātīs „le za hvalo“, torej = brez povračila (plačila), brezplačno, zastonj: cum aratores frumentum dare gratis mallent CI., questus est ... communem factum esse gratis cum Roscio, pretio proprius fuisset Fanni CI., sit argumento tibi gratis stare navem CI. da te nič ne stane, habitent gratis in alieno CI., cave, ne tibi gratis hic constet amor O., reges Parthos non potest quisquam salutare sine munere; tibi valedicere non licet gratis SEN. PH., et tantum gratis pagina nostra placet MART.

greníti to embitter

greníti komu veselje to spoil someone's joy
greníti komu življenje to be the bane of someone's life

greníti aigrir, rendre amer , (literarno) abreuver d'amertume

greniti komu življenje rendre la vie amère à quelqu'un

greníti amargar

greniti komu življenje amargar la vida a alg

gréšen sinful

gréšna duša sinful soul
gréšno življenje sinful life

gréšen pridevnik pécheur (ženski spol pécheresse) , enclin au péché, coupable ; (religija) peccable

grešni kozel bouc moški spol émissaire
živeti grešno življenje vivre dans le péché

gréšen pecador

grešni kozel (biblijski) chivo m emisario, fig cabeza f de turco
grešno življenje vida f de pecador
živeti grešno življenje vivir en pecado

grigio

A) agg. (m pl. -gi, f pl. -gie)

1. siv:
un abito grigio siva obleka
cielo grigio sivo, oblačno nebo
capelli grigi sivi lasje
grigio azzurro sivomoder
grigio verde sivozelen
materia, sostanza grigia anat. siva substanca; sive celice
non aver materia grigia pren. ne imeti pameti

2. pren. siv, enoličen, monoton, bled:
una vita grigia enolično življenje
grigio in volto namrščen

B) m siva barva:
vestire in, di grigio oblačiti se v sivo, nositi sivo

gris, e [gri, z] adjectif siv; (vreme, misli) mrk, mračen, pust; opit, vinjen, pijan; masculin sivina, siva barva

gris à cheveux sivolas
gris cendre pepelnato siv
gris clair, foncé svetlo, temno siv
gris (de) perle biserno siv
gris de fer, bleuté jekleno siv
gris pigeon, souris golobje, mišje siv
barbe féminin, tête féminin grise sivobradec, sivoglavec
substance féminin grise (anatomie) siva možganska skorja
vie féminin grise pusto, enolično življenje
il fait gris mračno, pusto vreme je
faire grise mine à quelqu'un komu mrk obraz kazati, hladno ga sprejeti
en faire voir de grises à quelqu'un zagosti jo komu, komu opravka dajati
la nuit tous les chats sont gris (proverbe) ponoči so vse krave črne

grisâtre [-zatr] adjectif sivkast

mener une existence grisâtre živeti pusto, enolično življenje

guerra ženski spol vojna, boj; sovraštvo; odpor

guerra campal vojna na odprtem bojišču
guerra civil državljanska vojna
guerra de clases razredni boj
la guerra europea (mundial) svetovna vojna (1914-18)
guerra a muerte vojna za življenje ali smrt
guerra de religión, guerra religiosa verska vojna
guerra santa sveta vojna
guerra submarina podmorniška vojna
la guerra de los treinta ailos 30-letna vojna
buque de guerra vojna ladja
consejo de guerra vojni svet
estado de guerra vojno stanje
la gran guerra svetovna vojna
marina de guerra vojna mornarica
Ministerio de la Guerra vojno ministrstvo
pie de guerra vojno stanje
prisionero de guerra vojni ujetnik
teatro de la guerra bojišče
armar (mover) guerra vojno začeti
armar en guerra opremiti (ladjo) kot pomožno križarko
dar guerra vojskovati se s; nadlegovati koga
declarar la guerra vojno napovedati
hacer la guerra vojskovati se
tener (la) guerra declarada a alg biti komu odkrit sovražnik
en buena guerras s poštenim orožjem
en la guerra como en la guerra vojna je (pač) vojna

hagiografij|a ženski spol (-e …) (življenje svetnikov) die Hagiographie