Franja

venus² -eris, f (indoev. kor. *u̯en- želeti, ljubiti, veseliti se, prebivati, zmagati (zmagovati), dobivati; prim. skr. vanas želja, sla, ljubkost, vaníḥ želja, vánati, vanṓti želi, zahteva, ljubi, zmaguje, dobiva, lat. veneror, venustus, venustās, venerius, stvnem. wunnia = nem. Wonne užitek, ugodje, stvnem. wini prijatelj, stvnem. wonēn = nem. wohnen, stvnem. giwon = nem. gewohnt, stvnem. wunsc = nem. Wunsch, stvnem. wunsken = nem. wünschen)

1. ljubkost, mičnost, mik, mikavnost, milina, miloba, milota, čar, šarm, dražest, privlačnost, očarljivost, lepota: Plin. idr., quo fugit venus? H., bene nummatum decorat suadela venusque H., ordinis virtus et venus H., ille habet suam venerem Sen. ph. nekaj, kar ga dela prikupnega, kar ga priporoča, illa solis Atticis concessa venus Q., fabula nullius veneris H.; pl.: omnes veneres atque venustates Pl., omnes dicendi veneres Q.

2. ljubezen, ljubezenska slast, spolno občevanje: prisca, melior H., omnem refugerat Orpheus femineam venerem O., marita O. zakonska ljubezen, iuvenum sera venus T. mladeniči začenjajo pozno ljubiti; evfem. uživanje ljubezni, ljubezenski objem, spolna (telesna, poltena) združitev, spolni odnos, spolnost, seks, spoj: venerem pati O., incertam venerem rapientes H. negotovo ljubezen uživajoči, Minotaurus veneris monumenta nefandae V., frigidus in venerem V., veneris initium Cels. spolnega nagona; o živalih: venerem rapere V. obrejiti se, postati breja, venerem certis repetunt armenta diebus V.; meton.
a) seme: genitalem arvum rapit venerem V.
b) predmet ljubezni, ljubica, ljubimka: parta meae veneri sunt munera V., quae te cumque domat venus H., sera venus O. stara, matora, periuria veneris Tib. zaljubljencev, nec veneres hoc fallit Lucr. to vedo naše zaljubljene ženske. Klas. le pooseb. kot nom. propr. Venus -eris, f Vénera, boginja lepote, ljubezni in zakonske zveze, zgodaj poistovetena s feničansko Astarto in grško Afrodito; po mitološkem izročilu hči Jupitra in Dione (po drugih rojena iz morskih pen), Vulkanova soproga, mati Kupida (Amorja) in Eneja, pramati rodovine Julijcev: Varr., H., Lucr. idr., Veneris puer (= Cupido) O., Veneris filius (= Cupido) O., (= Aeneas, sin Anhiza in Venere) V., Venere prognatus (šalj. = Caesar) Caelius in Ci. ep., mensis Veneris O. april, stella Veneris (tudi samo Venus) Ci. Venera = Danica, Večernica, Venus caelestis (naspr. vulgaria) Ap.; meton.
a) (spolna) ljubezen, spolni odnos, spoj: sine Cerere et Libero friget Venus Ter.; v tem pomenu pišejo novejši izdajatelji del latinskih pesnikov in piscev večinoma venus.
b) Vénera = Vénerin met, najsrečnejši met pri kockanju, kadar je kazala vsaka kocka na zgornji strani drugačno število (naspr. canis): quem Venus arbitrum dicet bibendi? H. me quoque per talos Venerem quaerente secundos semper damnosi subsiluere canes Pr., Venerem iecerat Augustus ap. Suet. — Od tod

1. adj.
a) venerius (redko in slabše venereus) 3 (iz apelat. venus) spolen, čuten, poltén, nečist, sramodejen: Plin. idr., amor N., amores Col., complexus Ci., voluptates Ci. ali res Ci., N., Col. = spolni odnos(i), morbus Vitr. spolna bolezen, delphinus Gell. pohotna.
b) Venerius (redko in slabše Venereus) 3 (iz lastnega imena Venus) Vénerin, Véneri posvečen: antistita ali sacerdos Pl., Venerii servi tudi samo Venerii Ci. služabniki eriške Venere (gl. Eryx), Venerius homo Ci. Venerin hlapec (porogljivo o Veru (Verres)), Veneria pira Col., Plin. Venerine hruške (vrsta hrušk), Sicca Veneria, gl. Sicca, Venerius iactus ali samo Venerius -iī, m (sc. iactus) Ci. Vénerin met (gl. zgoraj); tako tudi: hoc Venerium est Pl. srečen met.

2. subst. Veneriae -ārum, f Vénerine školjke, neka vrst školjk: Sen. ph., Plin.

vodnar samostalnik
tudi z veliko začetnico, v astrologiji (znamenje v horoskopu) ▸ Vízöntő [znamenje] ▸ vízöntő [oseba]Vezani vodnarji se bodo posvetili partnerju in otrokom. ▸ A kapcsolatban élő vízöntők a partnereiknek és a gyermekeiknek szentelik magukat.
Ljudje s Soncem v Vodnarju so ponavadi nesebični in strpni do tujih idej, stališč in predlogov. ▸ Azok az emberek, akiknél a Nap a Vízöntőben van, általában önzetlenek és toleránsak mások ötletei, álláspontjai és javaslatai iránt.
Planeti v znamenju Vodnarja odpirajo nove vire čustvenega in ustvarjalnega navdiha. ▸ A Vízöntő jegyében lévő bolygók az érzelmi és kreatív ihlet új forrásait nyitják meg.
V znamenju vodnarja je rojeno neverjetno število izumiteljev in znanstvenikov. ▸ Hihetetlen számú feltaláló és kutató született a Vízöntő jegyében.

vojak moški spol (-a …) der Soldat, vojska navadni: der Schütze
okupatorski vojak Besatzungssoldat, der Besatzer
poklicni vojak der Berufssoldat, za določen čas: Zeitsoldat
svinčeni vojak Bleisoldat
vojak iz kositra Zinnsoldat
število vojakov v enoti po načrtu die Soll-Stärke

volítev volítve pl election, elections pl; poll; balloting; polling

ožja volítev, volítve second (ali final) ballot
spodbijana, sporna volítev, volítve disputed (ZDA contested) election
priti v ožjo volítev, volítve to be on a short list
volítve v zvezne organe elections for federal agencies
javne volítve (glasovanje) open voting
tajne volítve (glasovanje) secret ballot
občinske volítve municipal elections
splošne volítve general election, parliamentary elections
dopolnilne (delne) volítve byelection
dan volítev election day, polling day
neveljavne volítve void election
visoka (nizka) udeležba na volítvah heavy (light) poll
razpisati (nove) volítve to issue writs for an election, (figurativno) to go to the country
snubiti glasove pri volítvah to canvass, to solicit votes, to electioneer
iti na volítve to go to the polls, (kandidat) to stand for election
poraziti koga pri volítvah to defeat someone at the polls
izgubiti mandat na volítvah to lose one's seat, to be unseated
volítve so odložene the poll is postponed
delavska stranka vodi pri volítvah the Labour party is in the lead
razglasiti, objaviti rezultat volítev to declare the result of the election
biti poražen na volítvah to be defeated at the polls
dobiti največje število glasov pri volítvah to get most votes, to head (ali to top) the poll

voto moški spol zaobljuba; votivna slika (plošča); glas(ovanje); glasovalna (volilna) pravica; želja; kletvica; sodba, mnenje

voto activo, pasivo aktivna, pasivna volilna pravica
voto de amén, voto de reata (fig) slepa pritrditev
voto de confianza glasovanje o zaupnici
voto consultivo posvetovalni glas
voto popular ljudski glas
derecho de voto (general) (splošna) volilna pravica
dar su voto izraziti svoje mnenje
depositar el voto oddati svoj glas (pri volitvah)
no tener voto, no ser voto (fig) nobenega mnenja (sodbe) ne imeti
votos pl redovniška zaobljuba
(aprobado) por mayoría de votos (sprejet) z večino glasov
número de votos število glasov
echar (ali soltar) votos bruhati kletvice
recoger los votos zbrati glasove

vozil|o srednji spol (-a …) das Fahrzeug (amfibijsko Amphibienfahrzeug, bagi, za sipine Dünenfahrzeug, bojno Gefechtsfahrzeug, cestno Straßenfahrzeug, dirkalno Rennfahrzeug, dvokolesno Einspurfahrzeug, gasilsko Feuerlöschfahrzeug, gospodarsko Nutzfahrzeug, kombinirano Kombifahrzeug, kontejnersko Behälterfahrzeug, kopensko Landfahrzeug, oskrbovalno Versorgungsfahrzeug, pogonsko, vlečno Triebfahrzeug, pristajalno Landungsfahrzeug, raketno Raketenfahrzeug, spremljevalno Begleitfahrzeug, transportno Transportfahrzeug, večnamensko Mehrzweckfahrzeug, vesoljsko Raumfahrzeug, vojaško Heeresfahrzeug, Militärfahrzeug, na električni pogon Elektrofahrzeug, na zračno blazino Luftkissenfahrzeug, za posebne namene Spezialfahrzeug); (avto) der Wagen (dostavno Lieferwagen, družinsko Familienwagen, patruljno Funkstreifenwagen, Streifenwagen, plovno Schwimmwagen, policijsko Polizeiwagen)
motorno vozilo das Kraftfahrzeug (kratica : Kfz.), das Motorfahrzeug
mrtvaško vozilo das Leichenfahrzeug, der Leichenwagen
najemno vozilo der Mietwagen
oklepno vozilo das Panzerfahrzeug, der Panzer, gepanzertes Fahrzeug
osebno vozilo Personenfahrzeug, der Personenkraftwagen, der Pkw
v nesrečo vpleteno vozilo das Unfallfahrzeug
reševalno vozilo das Rettungsfahrzeug, der Rettungswagen, der Unfallwagen
sanitetno vozilo das Sanitätkraftfahrzeug, der Notarztwagen
službeno vozilo der Dienstwagen, das Dienstfahrzeug, der Geschäftswagen
smetarsko vozilo der Müllwagen, das Müllauto
snemalno vozilo der Übertragungswagen
terensko vozilo der Geländewagen, das Geländefahrzeug
tirnično vozilo das Schienenfahrzeug
tovorno vozilo das Güterverkehrsmittel, das Güterfahrzeug, Lastfahrzeug, der Lkw
vlečno vozilo die Sattelzugmaschine, das Schleppfahrzeug, schleppendes Fahrzeug, das Zugfahrzeug, (traktor) die Zugmaschine
vozilo vlečne službe der Abschleppwagen
vozilo za čiščenje cest das Kehrfahrzeug
vozilo za odvoz smeti das Müllfahrzeug
vozilo za posipanje cest das Streufahrzeug, der Streuwagen
vozilo za škropljenje der Sprengwagen
vozilo z dvigalnim odrom der Turmwagen
vozilo z gasilnimi napravami der Gerätewagen
vozilo z radarjem der Radarwagen
vprežno vozilo das Fahrzeug mit Zugtierantrieb, das Fuhrwerk
zračno vozilo der Flugkörper
… vozil Fahrzeug-
(kolona die Fahrzeugkolonne, število das Fahrzeugaufkommen, promet der Fahrzeugverkehr, tehnika die Fahrzeugtechnik)
klančina za vozila die Fahrzeugrampe
lastna teža vozila das Leergewicht
lastnik vozila der Fahrzeughalter
maksimalna hitrost vozila die Betriebshöchstgeschwindigkeit
osvetlitev vozila die Fahrzeugbeleuchtung
pas za počasna vozila die Kriechspur
razbitina vozila das Fahrzeugwrack
promet z vozili der Fahrverkehr, Fahrzeugverkehr, z vprežnimi: Fuhrwerkerverkehr, Gespannverkehr
dostop z vozilom die Zufahrt
potnik v vozilu der Fahrzeuginsasse ➞ → motorno vozilo

vrtljaj moški spol (-a …) die Umdrehung (tudi tehnika), die Drehbewegung; der Umlauf; samo tehnika die Tour
število vrtljajev die Tourenzahl
število vrtljajev v minuti: die Drehzahl
4000 vrtljajev v minuti (4000) Umdrehungen pro Minute, (4000) U/min
merilnik vrtljajev der Drehzahlmesser
z visokim/nizkim številom vrtljajev hochtourig, schnelllaufend/niedertourig, langsamlaufend

X, x [eks] množina X's, x's, Xs, xs [éksiz]

1. samostalnik
(črka) X, x

a capital (large) X veliki X
a little (small) x mali x; matematika (prva) neznanka, figurativno nedoločeno število, neznana veličina, neznan faktor; x-os, abscisa; X (rimska številka) 10; cerkev krajšava za Christ Kristus; predmet v obliki črke X; ameriško, pogovorno desetdolarski bankovec

2. pridevnik
štiriindvajseti

x, x- iksaste oblike
X hook kavelj v obliki črke X
double X (XX), triple X (XXX) dvojne, trojne jakosti (ale, stout pivo)

zadost|en [ô] (-na, -no) genügend, ausreichend, hinreichend, hinlänglich, zureichend, zulänglich
načelo zadostnega razloga filozofija Satz vom zureichenden Grund
zadostno število hinreichend viele
ne imeti zadostne teže Untergewicht haben

zaokróžati (-am) | zaokróžiti (-im)

A) imperf., perf.

1. arrotondare, smussare:
zaokrožati robove smussare gli orli

2. arrotondare:
zaokrožiti število, cene navzdol, navzgor arrotondare il numero, i prezzi in su, in giù

3. incorporare, fondere (terreni, fondi e sim.):
zaokrožati zemljiška posestva incorporare i fondi rustici

4. integrare, completare, concludere:
znanje zaokrožati z dodatnim študijem integrare le conoscenze con ulteriori studi

5. intr. girare, volteggiare:
metulj je zaokrožil nad cvetom la farfalla volteggiò attorno al fiore

B) zaokróžati se (-am se) | zaokróžiti se (-im se) imperf., perf. refl.

1. farsi tondo, arrotondarsi; ekst. ingrassare

2. integrarsi:
pren. usta so se mu zaokrožila v nasmeh la bocca gli si atteggiò a sorriso

zaokróžiti arrondir

zaokrožiti navzdol (število, račun) arrondir au chiffre inférieur (ali familiarno en dessous)

zapis moški spol (-a …) die Niederschrift, die Eintragung, die Notiz; zapisnika, dogajanja: die Niederlegung
zapis po spominu das Gedächtnisprotokoll
die Aufzeichnung (zvočni die Tonaufzeichnung); (način pisanja) die Schreibung, die Schreibart, die Schreibweise; podatkovni: der Datensatz; die -schrift (fonetični Lautschrift, globinski Tiefenschrift)
medicina, tehnika naprava za zapis srčnega utripa der Pulsschreiber
matematika število v dvojiškem zapisu die Dualzahl

zaposlen|i [ê] moški spol (-ega …)

1. der Beschäftigte (ein -r) (delno Teilzeitbeschäftigter, polno Vollzeitbeschäftigter); (poklicno aktivni) der Berufstätige (ein -r), der Erwerbstätige (ein -r), der Werktätige (ein -r)

2. v danem podjetju: der Werkangehörige (ein -r)

3. množina (osebje) die Belegschaft, das Personal
…zaposlenih Personal-
(seznam das Personalverzeichnis, število die Personalstärke, der Personalbestand, zastopstvo die Personalvertretung, zbor die Personalversammlung)

zaposlíti to occupy, to employ, to give employment

zaposlíti se to employ oneself, to occupy oneself (z, v with, in)
zaposlíti večje število ljudi, kot je potrebno (za zmanjšanje nezaposlenosti) to overman, to featherbed

zaposlováti to employ

tovarna zaposluje veliko število delavcev the factory employs a large number of workers
zaposlováti koga (figurativno) to keep someone on the go ➞ zaposliti

zlát made of gold, gold; golden; (barva) gold-coloured

zláta doba the golden age
zlát človek (figurativno) a very kind-hearted man
zláta črka gilt letter
zláti časi (figurativno) golden hours pl
zláti fazan golden pheasant
zláti lasje golden hair
zláta jama (figurativno) treasure house, ZDA (zlasti figurativno) bonanza
zlát kovanec gold coin
zláto kritje gold cover
zlát lak gold-coloured varnish
zláta pena gold foil, tinsel
zlát list gold leaf
zláta rozga botanika golden rod
zláta palica gold ingot
zláta mladina (figurativno) gilded youth
knjiga z zláto obrezo a gilt-edged book
zláti prah gold dust
zláto (pisalno) pero gold nib, gold fountain pen
zláto runo golden fleece
zláto tele golden calf
zláta sredina golden mean
zláta rezerva gold reserves pl (ali reserve)
zláta poroka golden wedding
zláto pravilo golden rule
zláta mrzlica (figurativno) gold fever, gold rush
zláta ribica goldfish
zláta posoda gold plate
zláta kep(ic)a gold nugget
zláto število golden number
zláta ura gold watch
zláto srcé a heart of gold
zláti tečaj gold price
zlát trak gold lace
zláta valuta gold currency, gold standard
države z zláto valuto countries on the gold standard
zláta zlitina alloy of gold
zláto žito golden wheat
Zlata obala geografija the Gold Coast
jesti iz zláte sklede to eat off gold plate

zlog samostalnik
1. (o govorni enoti) ▸ szótagNekatere zloge torej nevede beremo hitreje, druge pa počasneje. ▸ Tehát egyes szótagokat önkéntelenül gyorsabban, másokat pedig lassabban olvasunk.
Mislim, da bi moral biti naglas na drugem zlogu. ▸ Szerintem a hangsúlynak a második szótagon kellene lennie.

2. (o strukturi snovi) ▸ állagNajustreznejše razmere za pridelavo vrtnin nam omogočajo drobno grudičasti zlog, ki ga ni vedno enostavno doseči. ▸ A zöldségtermesztés legmegfelelőbb feltételeit a porhanyós állagú talaj biztosítja számunkra, melyet nem mindig könnyű elérni.

3. računalništvo (podatkovna enota) ▸ bit

zmánjšati to reduce; to lessen; to diminish; (izdatke) to retrench, to cut down on

zmánjšati hitrost to reduce speed
zmánjšati število uslužbencev to reduce clerical staff
zmanjšali smo svoje izdatke we cut down on our expenses

zmanjševanec samostalnik
matematika (število, od katerega odštevamo) ▸ kisebbítendő

znak² moški spol (-a …) (simbol) das Zeichen (črkovni Buchstabenzeichen, črkovni za število Buchstabenzahlzeichen, fonetski Lautzeichen, geometrijski geometrisches Zeichen, kartografski Kartenzeichen, korekturni Korrekturzeichen, minus Minuszeichen, Morsejev Morsezeichen, pojmovni Begriffszeichen, slikovni Bildzeichen, za množenje Malzeichen, za paragraf Paragraphzeichen, za število Zahlzeichen, kračine Kürzezeichen, križa Kreuzzeichen, plus Pluszeichen, za "ni enako" matematika Ungleichheitszeichen, za črtanje Erledigungszeichen, za diferencial Differentialzeichen, za enakost/identičnost Identitätszeichen, za integral Integralzeichen, za izpustitev Deleaturzeichen, za konec [Schlußzeichen] Schlusszeichen, za odstavek Absatzzeichen, za podaljšanje Dehnungszeichen, za podobnost Ähnlichkeitszeichen, za trikotnik Dreieckszeichen, za vsoto, sumacijski Summenzeichen)
znak za deljenje (deljaj) Divisionszeichen, Teilpunkte množina, Abteilungszeichen
znak za nevarnost Gefahrensymbol