Franja

queja ženski spol ob-, pri-tožba; jeza; telesno trpljenje, hiranje; sodna tožba

formular una queja pritožiti se
tener queja de biti nezadovoljen z

query² [kwíəri]

1. prehodni glagol
vprašati (se) (whether, if če)
povpraševati (about o)
postaviti vprašaj ob tekstu

2. neprehodni glagol
dvomiti

radēnte agg. tik ob:
attrito radente fiz. drsno trenje
corrente radente navt. obalni tok
volo radente let tik ob tleh

radere^*

A) v. tr. (pres. rado)

1. briti:
radi e getta britvica za enkratno uporabo

2. rušiti:
radere al suolo do tal porušiti

3. pren. (rasentare) oplaziti; iti, hoditi tik ob

4. napolniti do roba (merico)

B) ➞ radersi v. rifl. (pres. mi rado) pog. obriti se

rake⁵ [réik] neprehodni glagol
lov (o psu) s smrčkom ob tleh zasledovati sled; (o lovu s sokoli) leteti za divjačino; zgrešiti divjačino; hiteti, divjati, vihrati

rammen in zabijati, zabiti, zadreti, zabosti (v); ein Fahrzeug usw.: zadeti ob, zaleteti se v, treščiti v

randeggiare

A) v. tr. (pres. randeggio) navt. pluti s sošnimi jadri

B) v. intr. navt. pluti ob obali

Randlinie, die, črta ob robu (vozišča)

randständig na/ob robu, marginalen

range² [réindž]

1. neprehodni glagol
stati, ležati (v vrsti, v redi), tvoriti vrsto, vrstiti se; biti v isti vrsti; razprostirati se, raztezati se, širiti se, potekati, segati (do); stati, postaviti se, namestiti se; spadati (with k)
šteti se (with k)
bloditi, tavati, begati, pohajkovati, križariti; patruljirati; variirati, kolebati (between med)
rasti, dvigati se in padati; imeti domet, nesti (o strelnem orožju); določiti razdaljo do
botanika & zoologija nahajati se, javljati se, najti se; gibati se (from ... to od ... do)

2. prehodni glagol
postaviti v vrste, uvrstiti, razvrstiti, razporediti, urediti; izravnati; prehoditi; pluti ob, vzdolž

to range the coast pluti ob obali, vzdolž obale
to range the fields prehoditi polja
to range oneself on the side of the enemy postaviti se na sovražnikovo stran
to range oneself with s.o. držati s kom
he cannot range with poets ne more se uvrščati med pesnike
he ranges with the greatest writers štejejo ga med največje pisatelje
to range plants in families razvrstiti rastline v družine
to range the woods tavati, pohajkovati po gozdovih
to range up the guard of honour postrojiti, postaviti častno stražo
as far as the eye can range kakor daleč lahko seže oko
the boundary ranges east and west meja poteka proti vzhodu in zahodu (vzhodno in zahodno)
the gun ranges four miles top ima domet štirih milj
the prices range between 100 and 200 dinars cene se gibljejo med 100 in 200 dinarji

rapiō -ere, rapuī, raptum (indoev. kor. *rep grabiti, ropati; prim. skr. rápas- tegoba, poškodba, gr. ἐρέπτομαι pipam, pulim, žrem, lit. raples klešča, nem. raffen; prim. tudi indoev. kor. *srep, *sr̥p- v gr. ἁρπάζω plenim, ropam, ἅρπαξ grabežljiv, roparski, plenilski, ἁρπάγη grablje, Ἀρπυία Harpija) (po)grabiti

I. splošno tj. v pravem pomenu

1. (pesn.) (z)grabiti, pograbiti, zagrabiti, hitro (urno) ali siloma (po)prije(ma)ti, vzeti (jemati): arma (sc. manu) V., torrem, securim O., ex taberna cultrum L., flammam in fomite V. na netilu hitro prestreči, ujeti, galeam tectis V. hitro prinesti, vzeti, membra toris ali rapi toris Val. Fl. dvigniti se, nigrum colorem O. počrneti, (na) črno se pobarvati, vim monstri O. hitro piti čudodelno moč, hitro se napiti čudodelne moči, hitro vsesati čudodelno moč; abs.: rapiuntque ruuntque O.

2. hitro odvze(ma)ti, hitro odtrg(ov)ati, hitro (iz)trgati, hitro izvi(ja)ti, hitro (iz)puliti: scalas Auct. b. Alx., corpus consulis L., repagula de poste O.

3. hitro (naglo, urno) odvesti, odpeljati, odgnati, odtegniti, potegniti, (naglo) privesti, pripeljati, prignati: rapi V., L., Plin., rapi a domo longius Ci., imperatorem T., totam aciem in Teucros V., rapere Turno mille populos V. urno pripeljati, privesti V., per aequora navem V., rapit ungula currus H., commeatum in naves L. urno spraviti, variis obsita frondibus sub divum H. na dan spraviti, venandi studium homines per nives ac ruinas rapit L. žene; refl.: se rapere dalje (po)hiteti, (s)teči, odriniti (odrivati): H., Ci., Vell., quo te rapis? kam hitiš? O.; pass.: quattuor viginti et milia rapimur raedis H. preletimo (prevozimo); med.: caelum rapitur assidua vertigine O. se neprenehoma vrti.

4. occ.
a) hitro (naglo, urno) vzeti (jemati), prisvojiti (prisvajati) si, osvojiti (osvajati), dobi(va)ti v svoje roke, zasesti (zasedati): castra urbesque primo impetu L., raptis a Caesare cunctis Lucan.
b) preteči kaj, teči skozi kaj, v hitrem teku preleteti (preletati, preletavati): rapere densa ferarum tecta, silvas V., campum Stat.
c) hitro (naglo, urno) gibaje se narediti (delati), vpis(ov)ati, opis(ov)ati, (o)črtati: immensos orbes per humum rapere V.

5. metaf.
a) hitro (naglo, urno) (z)grabiti, dobi(va)ti, odtrg(ov)ati: ut limis rapias, quod … H.; poseb. hitro uži(va)ti, porabiti (porabljati), izkoristiti (izkoriščati), v naglici užiti kaj, dreti za čim, gnati (poganjati) se za čim, oprije(ma)ti se česa, poprije(ma)ti za kaj: Val. Max. idr., oculis postremum lumen radiatum Enn. fr., Venerem V., H., voluptates T., occassionem H., Q., spem acrius in dies T. oklepati se.
b) hitro (naglo, urno) (do)končati, dovršiti (dovrševati), izvršiti (izvrševati), pospešiti (pospeševati), (po)hiteti s čim, pohitriti: gressus Lucan., iter Lucan., Sil. ali viam O. pot hitro prepotovati (prehoditi, prevaliti), inde rapit cursus Lucan. odhiti, rapere transitum Front., nuptias L., auxilia Cels. —

II. s silo (po sili, siloma, nasilno) (od)trgati

1. iztrgati, izdreti, izpuliti, izviti: pilam Ci., aures, nares V. odtrgati, oscula H. s silo vzeti, ukrasti, stirpes H. izruti, izkoréniti, izkoreníniti.

2. nasilno odvesti, odvleči, drpaliti: aliquem ex lustris Pl., raptus Hector equis O. po tleh vlečen; tako poseb.: rapere aliquem in ius Pl., L., in carcerem Suet., ad palum et ad necem Ci., ad mortem cruciatumque Ci., ad supplicium ob facinus Ci., ad carnificem Pl., ad consulem L. vleči, gnati, tirati koga kam (pred koga, v kaj, k čemu); rapere aliquem tudi odnesti (zanesti, odvleči) koga iz njegove domovine (v tuje kraje, v tujino): O., Pr., Stat.

3. kot plen (rop) odvesti, odnesti, vzeti (jemati), ugrabiti, (o)ropati: rapere et clepere discunt Ci., rapere omnes, trahere S., virgines, uxores Ci., H. idr., quantum rapere potuisset Ci., rapere ad stuprum Ci., T. idr. prisiliti, zapeljati, armenta stabulis O.; od tod subst.
a) rapta -ae, f ugrabljenka, odpeljanka: O.
b) raptum -ī, n ugrabljeno, nagrabljeno, nagrabek, rop, plen, grabež, lupež: V., Vell. idr., ex rapto vivere O. ali rapto vivere S. fr., L., V. idr., rapto gaudere L.

4. = diripere (o)pleniti, (o)ropati, izropati, grabiti, siloma vzeti (jemati): Armeniam T.; pesn.: rapiunt feruntque V. (v prozi agunt feruntque, gr. ἄγουσι καὶ φέρουσιν).

5. occ. naglo in prehitro spraviti ob življenje, „spraviti pod zemljo“, vzeti, pobrati, pograbiti, odnesti, ugrabiti (o smrti, boleznih ipd.): V., Plin., Cels., Lact. idr., immaturā morte indignissime raptum esse Plin. iun., improvisa leti vis rapuit gentes H.

6. metaf.
a) ugrabiti, siloma si prisvojiti: commoda ad se Ci., opes ad se, victoriae gloriam in se L.
b) odtrgati, vzeti: simul tecum sola solacia rapta V., almum quae rapit hora diem H.
c) s seboj potegniti (vleči), zvoditi, zapelj(ev)ati, zavesti (zavajati), zanesti (zanašati), (pri)siliti, s seboj privesti: ipsae res verba rapiunt Ci. potegnejo za sabo primerne besede, napeljejo na prave besede, določijo besede, rapere auditorem in medias res H. naglo uvesti (vpeljati, popeljati, postaviti, vreči, potisniti) poslušalca v središče dogajanja (dogodkov), rapere aliquem in adversum V. v propad (propast, uničenje), in deteriorem partem rapere Ter. na hudo obrniti (obračati), sumničiti, consilium in contrariam partem rapere Asin. Poll. ap. Ci. ep. v nasprotje obrniti, sprevračati, rapere in invidiam aliquem Ci. izročiti, izpostaviti, podvreči, rapi in invidiam Ci. vdati se.
d) strastno (močno, silno, nevzdržno) vleči (gnati) koga, zanesti (zanašati), zamakniti (zamikati), premamiti (premamljati), prevze(ma)ti: iudicem Q., ὁρμή, quae hominem huc illuc rapit Ci., animus cupidine caecus ad inceptum scelus rapiebat S., ea (sc. cupiditas) ad oppugnandam Capuam rapit L.; v pozitivnem pomenu: ad divinarum rerum cognitionem … rapi Ci., totos ad se convertit et rapit Ci., omnium oculos hominum in se rapit atque convertit Fl., si tantus amor scribendi te rapit H., utraque forma rapit Pr.
e) tako rekoč kot plen prisvojiti (prisvajati) si kaj, siloma se polastiti (polaščati) česa: rapere dominationem T., Enn. fr. z zakonskim ropom.
f) kot kupec vleči (puliti) se za kako blago: exemplaria librorum certatim rapere Hier.

Opomba: Star. fut. II rapsit Ci. (v zakonskem besedilu); abl. pt. pf. raptabus: Char.

rasentare v. tr. (pres. rasēnto)

1. oplaziti, iti tik ob

2. pren. bližati se, biti blizu, tik:
rasentare la settantina bližati se sedemdesetim letom
rasentare il ridicolo skoraj se osmešiti
rasentare il codice penale biti na meji (zakonsko) dovoljenega

ràskućiti -īm
I. zapraviti hišo, dom: raskućiti kuću
II. raskućiti se zapraviti hišo, dom, biti ob dom: sve su se kuće raskućile i propale

raskućívati -kùćujēm
I. zapravljati: tuđa kućo, ne kućim te već te raskućujem
II. raskućivati se zapravljati hišo, dom, biti ob dom

raso, raso

A) agg.

1. gladek:
campagna rasa golo, neobraščeno polje
punto raso ploščati vbod
fare tabula rasa vse izgnati, pomesti, porabiti

2. ekst. poln, zvrhan:
bicchiere raso zvrhan kozarec

B) m tekstil atlas

C) prep. tik ob:
raso terra tik ob tleh; pren. pritlehen, povprečen
a raso na nivoju cestišča

rasotērra, rasotērra

A) avv. tik ob tleh:
volare rasoterra leteti tik ob tleh

B) agg. invar. pren. pritlehen, povprečen

raspamétiti -pàmētīm pripraviti ob pamet: raspametiti koga

recitative [resitətí:v]

1. samostalnik
recitativ, péta recitacija; navadno govorjenje ob glasbeni spremljavi
gledališče glasbena fraza, ki je bolj podobna govoru kot petju

2. pridevnik
glasba recitativen [résiteitiv]
(redko) naštevajoč, poročajoč

3. prehodni glagol
izvajati recitativ

recortar pristriči; iz-, ob-, pri-rezati; nazobčati, narezljati

recortar las uñas nohte pristriči

relegation [religéišən] samostalnik
izgon, pregnanstvo; postavitev ob stran; napotitev, pošiljatev (to k, na)
relegacija