Franja

štéditi (-im) imperf. (varčevati) risparmiare, fare risparmio, fare economia; lesinare:
štediti pri hrani, obleki lesinare nel mangiare, nei vestiti
štediti s papirjem fare risparmio di carta
pren. ne štediti jezika non guardare in faccia a nessuno
ne štediti s pohvalo largheggiare di lodi, di elogi

šte|ti³ [é] (-je)

1. (veljati) zählen (X šteje X zählt, X ne šteje X zählt nicht; pri njem šteje samo uspešnost sodelavca bei ihm zählt nur die Leistung des Mitarbeiters)

2.
šteti se k gehören zu
ki se šte v pokojninsko osnovo ruhegehaltfähig

štéti (štéjem)

A) imperf.

1. contare; calcolare:
šteti do deset contare fino a dieci
šteti na prste contare sulle dita
šteti denar contare i soldi

2. essere di, fare, avere:
njegova knjižnica je štela več tisoč knjig aveva una biblioteca di varie migliaia di libri
mesto šteje dvestotisoč prebivalcev la città conta duecentomila abitanti

3. calcolare, includere, prendere in considerazione:
pri ceni šteti zraven tudi delo in prevoz calcolare nel prezzo anche il lavoro e il trasporto

4. annoverare, mettere; appartenere, rientrare:
kite štejemo k sesalcem le balene appartengono alla classe dei mammiferi
k domačiji šteje tudi hlev anche la stalla appartiene alla fattoria
šteti za considerare, ritenere
tako ravnanje štejem za žaljivo un comportamento così lo ritengo offensivo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. šteje samo dokaz, drugo ne contano soltanto le prove
abs. njegova dela štejejo le sue opere somo importanti, eccellenti
predpis več ne šteje la norma non è più valida
šteti dneve do počitnic contare i giorni che mancano alle vacanze
pren. šteti grižljaje contare i bocconi (che si mangiano)
šteti komu kosti bastonare qcn. di santa ragione
šteti dvajset let avere vent'anni
šteti komu kaj v dobro, v slabo accreditare qcs. a qcn., addebitare qcs. a qcn.
šteti, da smo si v sorodu considerarsi parenti
drži se, kot da ne zna šteti do pet fa il finto tonto
pren. tako je suh, da bi mu lahko rebra štel è tutto pelle e ossa, é magro come la quaresima, come un chiodo

B) štéti se (štéjem se) imperf. refl. essere presuntuoso, vanesio

C) štéti si (štéjem si) imperf. refl.
šteti si v čast essere un onore per, sentirsi onorati
šteti si v prijetno dolžnost essere caro, gradito a
v prijetno dolžnost si štejem, da vas lahko pozdravim med nami mi è particolarmente gradito poterla salutare tra noi
šteti si v srečo essere, ritenersi fortunati

števílka (-e) f

1. numero:
ura s pozlačenimi številkami un orologio a cifre d'oro
številka deset il numero dieci, il dieci
številke in črke numeri e lettere
zaporedna številka numero progressivo
številka srečke il numero del biglietto della lotteria
številka čevljev, obleke il numero delle scarpe, (della taglia) degli abiti
peljati se s (z avtobusom) številka 5 andare con l'autobus numero 5
muz. klavirski koncert št. 5 v D-duru concerto per pianoforte n. 5 in re maggiore
hišna številka numero civico
serijska, tovarniška številka numero di serie, di fabbrica
arabske, rimske številke numeri arabi, romani
nositi čevlje številka 40 portare scarpe numero 40
Dantejeva ulica številka 2 via Dante, numero 2
bolnik s postelje številka 10 se bolje počuti l'ammalato al numero dieci si sente meglio
gost iz sobe številka 20 je šel ven l'ospite della camera venti è uscito

2. pog. mat. (število) numero:
lihe, sode številke numeri pari, dispari

3. (številčni podatki) dato:
številke kažejo na padec proizvodnje i dati indicano un calo della produzione

4. (vsak od izvodov ene izdaje publikacije) numero:
posebna številka numero unico
slavnostna številka numero speciale
nedeljska številka dnevnika il numero domenicale del quotidiano

5. pog. (listek, ploščica z zaporedno številko) numero, scontrino, contromarca;
potegniti številko pri žrebanju estrarre un numero
garderobna številka scontrino del guardaroba
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti le številke essere ridotti a numeri
žarg. šport. štartala je številka 1 è partito il numero 1 (l'atleta, il corridore col pettorale n. 1)
pog. zavrteti napačno številko fare il numero sbagliato
ekon. bilanca kaže rdeče številke il bilancio è in rosso
doseči visoke številke essere grande (di spese e sim.)
žarg. šport. biti evropski tekač, drsalec, smučar številka 1 essere il corridore, il pattinatore, lo sciatore europeo n. 1
sovražnik države številka 1 pericolo pubblico n. 1
vas ima dvajset številk la frazione conta venti case
ključavnica na številke (na šifre) serratura a combinazione
adm. delovodna številka numero di protocollo
davčna številka codice fiscale
enotna matična številka občana numero d'identità personale
biblio. dvojna številka numero doppio
pošta karakteristična številka numero caratteristico, prefisso
klicna številka numero telefonico
poštna številka codice di avviamento postale
šport. štartna številka numero di partenza

tá (tá tó) pron.

I. (v pridevniški rabi)

1. (kaže na osebo, stvar v bližini govorečega) questo, questa; codesto, codesta:
čigav je ta nož? di chi è questo coltello?
kam naj dam to torbo? dove metto questa borsa?

2. (za izražanje, da kaj poteka v času govorjenja, da je kaj časovno najbližje) questo:
v tej vojni je bilo dosti žrtev questa guerra ha fatto molte vittime

3. (za izražanje, da se o osebi ali stvari pravkar pripoveduje) questo:
ob tej uri so otroci navadno že spali a quest'ora i bambini già dormivano

4. (za izražanje, da je kaj določeno z navajanjem) questo, seguente:
ob slovesu je rekel te besede: želimo, da delate složno si accomiatò con queste (le seguenti) parole: desideriamo che operiate di comune accordo

5. pren. (za izražanje, da oseba ali stvar zbuja nevoljo, občudovanje, ali za poudarjanje pomena besede) questo, che:
le kod hodi ta natakar dove mai è finito questo benedetto cameriere
ta otrok, koliko že zna! che bambino! Quante cose sa già
to knjižico boš že prebral questo libriccino non ci metterai nulla a leggerlo

6. ta in ta, ta pa ta (za osebo, stvar, ki je znana, a se noče ali ne more imenovati) il tale, la tale:
vrnili se bomo ta in ta dan faremo ritorno il giorno tale

7. ta ali oni, ta in oni (za izražanje poljubnosti) questo o quello, questo e quello:
pojavljati se v tej ali oni obliki manifestarsi in questa o quella forma
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. iti s tega sveta andarsene da questo mondo, morire
pren. on ni za ta svet lui non è fatto per questo mondo, è un fantasticone
pri tej priči moraš iti! vattene subito!
ta falot Lojzek! quel furfante di Gigi!

II. (v samostalniški rabi)

1. (za izražanje osebe ali stvari, na katero se usmerja pozornost) questo (-a), questi (-a) (qui):
kakšna lepa srajca, to bom kupil che bella camicia! Compro questa (qui)

2. (za izražanje tega, kar poteka, obstaja v času govorjenja) questo (-a):
prejšnji teden sem bil bolan, ta pa že lahko delam la settimana scorsa sono stato male, questa posso già lavorare

3. (za izražanje osebe ali stvari, o kateri se pravkar pripoveduje) questi (-a); costui, costei:
zdravnik je tako naročil in ta že ve, kaj je prav è il medico che ha ordinato così e questi sa il fatto suo

4. (za izražanje osebe ali stvari, kot jo določa odvisni stavek) costui, costei;○:
kdor ne dela, ta ne zasluži plačila chi non lavora, non va pagato

5. pren. (za nadomeščanje izpostavljenega stavčnega člena) questo (-a) (sì):
sin, ta je šele prebrisan il figlio, questo sì che è un furbacchione

6. ta in ta, ta pa ta il tale, la tale; il tal altro la tal altra; questo e questo:
jaz sem ta in ta in hočem to in to io sono questo e questo e voglio questo e questo

7. ta ali oni, ona; ta in oni, ona questo (-a) o quello (-a); questo (-a) e quello (-a):
govorili so o tem in onem parlarono di questo e quello, del più e del meno

8. (za izražanje neprepoznane stvari v bližini govorečega) questo (-a), ○:
kaj to ropota? Toča pada cos'è questo rumore? Grandina

9. (za izražanje pojava, določenega z odvisnim stavkom) ciò (quello) che; ciò (che), quello (che):
to, kar se nabira na šipi, so vodni hlapi ciò che si accumula sul vetro è vapore acqueo
za to, kar se je zgodilo, še niso našli razlage di quello che è successo non si è trovata ancora una spiegazione
želimo si samo to, da bi bili zdravi ci auguriamo soltanto di essere sani

10. (za poudarjanje trditve) ○:
lepo je to, da nam pomagaš è bello che tu ci aiuti

11. (za izražanje pravkar povedanega) questo, ciò, lo (ne):
otroci kričijo, to ga zelo moti i bambini fanno baccano e questo lo disturba
ustanoviti je hotel podjetje, vendar iz tega ni bilo nič avrebbe voluto costituire un'impresa ma non se ne fece niente

12. to je, to se pravi cioè:
prišel je sam, to je brez družine è venuto solo, cioè senza la famiglia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mož, ta ti je šele ta pravi, ta questo sì che è furbo
ta je (pa) bosa questa (sì che) è inventata di sana pianta
ta je pa res debela, prazna questa è proprio grossa
ta je dobra! quest'è bella!
soseda je dobra gospodinja. Ta pa ta! la vicina è una buona massaia. Certo! Eccome!
veseljak je. To pa to è un tipo allegro. Come no! Certo!
fant ni izdelal razreda. Samo tega se je še manjkalo il ragazzo è stato bocciato. Ci voleva proprio questo!
nedolgo tega non molto tempo fa
ni znano, kaj je na tem non si sa, se questo è vero
pog. otroci so premalo na zraku, v tem je stvar i bambini stanno troppo poco all'aperto. Questo è il problema
PREGOVORI:
kdor laže, ta krade chi mente, ruba e chi ruba, mente

III. (v vezniški rabi)

1. (v dopustnih odvisnih stavkih) kljub temu da (čeprav) benché, quantunque, sebbene:
kljub temu da je star, še dela benché sia vecchio, continua a lavorare

2. poleg tega, zraven tega e (inoltre), e in più:
dela, polega tega pa študira lavora e in più studia

3. zaradi tega (zato) perciò, per cui:
vzdržljiv je, zaradi tega so ga sprejeli è costante, perciò è stato assunto

4. in to e precisamente, e cioè:
prišlo je dosti ljudi in to starih in mladih venne molta gente, (e precisamente) vecchi e giovani

5. v tem ko (za izražanje istočasnosti) nel mentre:
v tem ko se je posvetilo, je počilo nel mentre appariva un lampo si sentì uno scoppio

6. (v protivnem priredju) s tem da (vendar) ma, pure:
prišel bo, s tem da bo malo zamudil verrà, ma con un piccolo ritardo

7. (v protivnem priredju) kljub temu eppure, tuttavia:
bila je bogata, kljub temu ni dobila ženina era ricca, eppure non riuscì a trovare marito

tabella -ae, f (demin. k tabula)

1. deščica, plošča, ploščica, tablica: Plin. idr., heu quantum fati parva tabella tulit O. (deska, na kateri sta bila izpostavljena Romul in Rem), tabella liminis Cat.; pistor struit multiplices tabellas Mart. kolačne krožce, plasti peciva, rezine peciva.

2. occ.
a) pahljača: quos (sc. ventos) faciat nostrā mota tabella manu O.
b) igralna deska (deščica): parva tabella capit ternos utrimque lapillos O., ternis instructa tabella lapillis O.
c) slika, sličica: Ci. ep., O., Plin. idr., gemmas, marmor, ebur, Tyrrhena sigilla, tabellas H., Pausiaca tabella H.; poseb. zaobljubna (votivna) tablica: tabellae memores O., votiva tabella H., Iuv.; tudi samo tabella: Tib., posita est multa tabella deae O.
d) glasovnica α) na ljudski skupščini: diribitae tabellae, recitatae Ci., dum de te quinque et septuaginta tabellae diribeantur Ci.; pri glasovanju o zakonih je dobil glasovalec eno tablico z napisom U. R. = uti rogas = kakor predlagaš, drugo z napisom A. = antiquo = naj ostane po starem. β) sodnikov: de quo vos sententiam per tabellam feretis Ci., huic iudicialis tabella committetur? Ci., tabellam dimittere Sen. ph. oddati glas, glasovati; vsak sodnik je dobil tri tablice s kraticami oz. napisi: eno tablico s kratico za oprostitev A. = absolvo, drugo s kratico za obsodbo C. = condemno, tretjo s kratico za razveljavitev razsodbe N. L. = non liquet = stvar ni jasna: ternas tabellas dare ad iudicandum iis, qui … Ci., discit placere sibi ternas tabellas dari ad iudicandum C.
e) pisalna tablica (deščica): tabellis pro chartis utebantur antiqui Fest., vix sumptae Musa tabellae imponit manus O., testimonium per tabellam dare T. pis(me)no pričati, Libyn puerum tenentem tabellam Plin., litteras tabellae quam optime insculpere Q., de tabellā legit Ap., in tabellis quos consignavi hic heri latrones Pl. Take tablice so bile lesene (abiegnae) in prevlečene z voskom (ceratae). Za pisma in listine so uporabljali več tablic, ki so jih povezali z nitmi in zapečatili; zato v meton. pomenu (3. a) in b)) vedno v pl.

3. meton.
a) pismo, starejše list, zapis(ek), spis: elapsae cecidere tabellae O., tabellas proferri iussimus Ci., hodie allatae sunt tabellae Pl., ex tabellis iam faxo scies Pl., ut tabellas consignemus Pl., video mitti recipique tabellas O., recitatae sunt tabellae O., tabellae laureatae L. poročilo o zmagi.
b) listina, dokument, akt, spis = pogodba, oporoka, menica ipd.: obsignatis agis mecum tabellis Ci. zapisnik o tem, kar sem rekel, signatae tabellae publicae L. zapečatene javne listine, tabellae quaestionis Ci. zapisnik o preiskavi, falsas signare tabellas (oporoko) Iuv., tabellas dotis (ženitno pogodbo) consignare Suet., tabella emptionis Sen. rh. kupni list, kupna pogodba, quadringentorum reddis mihi tabellas Mart. menico, obveznico.

taberna -ae, f (najbrž nam. *traberna iz trabs; prim. osk. trííbúm = domum, aedificium, tríbud = aedificio, tríbarakkiuf (n. sg. f.) = aedificium, trííbarak[avúm] = aedificāre, umbr. tremnu = tabernāculo)

1. lesena koča, koliba, baraka, lesenjača, deščenica, bajta, kajža: mors aequo pulsat pede pauperum tabernas regumque turres (palače bogatinov) H., tabernae obscurae humili sermone H.

2. poslovalnica, delavnica, prodajaln(ic)a, trgovina, lokal, starejše opravilnica: Sen. ph., Hier., Serv. idr., per tabernas coeptus ignis T., taberna libraria Ci. ali samo taberna H., Mart. knjigarna, knjigarnica, unguentaria Varr., sutrina T. čevljarna, čevljarska delavnica, čevljarnica, lanionis L. mesnica, argentaria L. menjalnica, cauponia Icti. točilnica.

3. krčma, gostiln(ic)a, gostišče, tabêrna: deversoria Pl., in tabernam devertere Val. Max., lenonem quendam Lentuli concursare circum tabernas Ci., Durrachium Hadriae taberna (beznica) Cat.

4. polkrožna arkada, starejše obločnik = gledalnica v cirkusu, namenjena gledalcem za večje udobje (pri Plutarhu: ϑεωρητήριον): in circo totas tabernas compararunt Ci. — Kot nom. propr. Tres Tabernae Ci., Vulg. Tri taberne, kraj ob Apijevi cesti pri Ulubrah.

tabla ženski spol miza, mizna plošča; deska, tabla; tabela, register, seznam; slika; poštevanka; greda

tabla de dibujo risalna deska
tabla de lavar pralnik
tabla de multiplicar poštevanka
tabla de materias stvarno kazalo
hacer tabla rasa (de) ne gledati na kaj, ne se spotikati nad čem
ser de tabla biti običajen
a la tabla del mundo vpričo vseh, javno
a raja tabla z vsemi močmi
tablas pl šahovnica
las tablas (fig) gledališki oder
las tablas de la ley Mojzesove postave
tablas logarítmicas logaritmične tabele
quedar tablas ostati pat (pri šahu)
salir a las tablas nastopiti na gledališkem odru

table¹ [téibl] samostalnik
miza
figurativno pogrnjena miza, jed na mizi, obed, hrana; omizje, gostje; plošča (lesena itd.) z napisom; igralna miza (za biljard) itd.; tabela, tablica, popis, register
geografija plató, ravno zemljišče
tehnično deska
arhitektura plošča za oblogo

at table pri mizi, pri obedu
billiard-table miza za biljard
folding table zložijiva miza
kitchen-table kuhinjska miza
round table okrogla miza
multiplication table poštevanka
table of contents tabela, kazalo vsebine
table of exchanges ekonomija tabela (za preračunavanje) tečajev
sliding table raztezna miza
tea-table čajna miza
toilet-table toaletna miz(ic)a
writing table pisalna miza
the pleasures of the table užitki pri mizi (jedeh)
synoptic table sinoptična tabela
time-table vozni red
the twelve tables zgodovina, pravno zakoni 12 plošč
the two tables of the law religija plošči 10 božjih zapovedi
to be at table biti pri mizi, pri obedu
to clear the table pospraviti mizo
he keeps a good table pri njem se dobro jé
he kept the table amused zabaval je vse omizje
to lay on the table parlament odgoditi, odložiti (na kasneje)
these matters are on the table figurativno o teh zadevah (stvareh) se prav zdaj razpravlja
to learn one's tables učiti se poštevanke, računanja
to lie on the table ležati na mizi, figurativno biti odložen (na kasneje)
to set (to lay, to spread) the table pogrniti mizo
to set the whole table laughing, in a roar spraviti vse omizje v smeh, v krohot
to take the head of the table sesti na čelo mize
to turn the tables figurativno spremeniti (čemu) smer, spremeniti situacijo, obrniti vloge, obrniti srečo
the tables are turned sreča se je obrnila (drugemu v prid), vloge so obrnjene
to turn the table on the opponent pobijati nasprotnika z njegovim lastnim orožjem
I turned the tables on him spravil sem ga v stisko, v težave, v katere me je on hotel spraviti
to wait at table streči pri mizi

table² [téibl] prehodni glagol
položiti na mizo; vnesti v tabelo, v tabelarni pregled, v popis; načrtati, grafično prikazati, napisati, formulirati; sestaviti, izdelati rešitev
tehnično vključiti, vklopiti, včepiti
ameriško, politika odgoditi
mornarica podložiti ali ojačiti jadro; (redko) pogostiti
neprehodni glagol
zastarelo biti na hrani, obedovati (with pri)

to table a motion, a bill parlament predložiti predlog, zakonski osnutek (za razpravo)
to table a motion of confidence staviti predlog zaupnice

table [tablə] féminin miza; omizje; hrana, jedi; tabela; plošča; seznam

de table namizen
vin masculin de table navadno, namizno vino
table alphabétique abecedni seznam, indeks, register
table de camping, de cuisine, coiffeuse (ali toilette), à dessiner, de jardin, de jeu, de montage, de nuit, d'opérations, pliante (ali rabattable), à rallonges, de travail miza za taborjenje, kuhinjska, toaletna, risalna, vrtna, igralna, moatažna, nočna, operacijska, zložljiva, podaljšljiva, delovna miza (mizica)
table de conversion, d'intérêts, de pose tabela za preračunavanje, za izračunanje obresti, za osvetlitev (photographie)
table d'hôte skupen obed v hotelu ob določenih urah in po isti ceni za vse
table de logarithmes logaritmične tablice
table de multiplication poštevanka
table des matières kazalo, seznam vsebine
table de Pythagore naštevanka
table roulante prevozna (servirna) mizica
table des officiers častniška menza
table d'orientation orientacijska okrogla plošča (na razgledni točki)
table ronde seja, sestanek za okroglo mizo
table servante servirna miza
tables pluriel de tir (militaire) tablice za streljanje
table tournante spiritistična (premikajoča se) mizica
sainte table (religion) obhajilna miza
aimer la bonne table rad se gostiti
avoir la table et le logement imeti prosto hrano in stanovanje
dépenser beaucoup pour sa table potrošiti mnogo za hrano
dresser, mettre la table pogrniti mizo
être à table biti pri obedu
faire table rase napraviti čisto mizo; figuré energično napraviti red, jasno postaviti stvar
faire table rase du passé preteklost zbrisati, smatrati za ničevo
se lever, sortir de table končati z obedom
se mettre à table sesti k mizi; figuré, populaire priznati
présider la table predsedovati omizju
tenir table ouverte biti gostoljuben, imeti često goste na večerji

tabouret [taburɛ] masculin stol (brez naslonila), stolček; pručica, pručka, podnožnik

tabouret de bar, de piano stolček v točilnici, pri klavirju

tabula -ae, f (indoev. kor. *telā- ravna, ploska deska; prim. umbr. tafle = in tabula)

1. deska, tabla, plošča: si tabulam de naufragio stultus adripuerit Ci., apparent arma virûm tabulaeque per undas V., latera clauduntur tabulis Plin., nomen Germanici plumbeis tabulis insculptum T.

2. occ.
a) poslikana tabla, slika: tabula picta Pl., Ci. idr. ali samo tabula: omnīs tabulas abstulit Ci., tabulam coloribus uris O. (o enkavstiki); preg.: sed heus tu, manum de tabulā; magister adest citius, quam putaramus Ci. ep. poslušaj, pazi, da jih ne dobiš po prstih; učitelj … (o dečkih, ki v času učiteljeve odsotnosti čečkajo razne reči na tablo, ko vstopi učitelj, pa takoj umaknejo prste z nje); poseb. zaobljubna (votivna) tablica (na kateri je bila naslikana nesreča, ki se je zgodila): Pers., me tabulā sacer votivā paries indicat H.; brodolomci so hodili s takimi tablicami prosjačit: ceteri (sc. naufragii) tabulam suam portant rogantes victum Ph.
b) igralna deska: O., Sen. tr., Iuv., s celotnim izrazom tabula aleatoria P. F.
c) deska z zakoni, zakonska tabla: leges in XII tabulis Ci. zakoni (zakonik) na dvanajstih tablah, zakoni decemvirov, toto Capitolio tabulae figebantur Ci.
d) pisalna deščica (tablica), računska deščica (tablica): Pl., Prisc. idr., (sc. pueri) laevo suspensi loculos tabulamque lacerto H., tabula litteraria Varr. pisalna tablica za otroke, tabulam ponere L. odložiti pisalno orodje.
e) dražbena (licitacijska) tablica: adest ad tabulam Ci. pri dražbi, ad tabulam venire Ci. biti na dražbi, biti naprodaj (na prodaj).

3. vsako pisanje, npr.
a) spis, sestavek, knjiga, zapis, zapisnik, vpis, zaznamek, seznam, pogodba, dogovor, protokol ipd.: in castris Helvetiorum tabulae repertae sunt C. zapiski, circumfertur … tabula ingens rerum venalium Plin. iun. zaznamek, iste in tabulas refert Ci. zapiše povedano v zapisnik, e tabulā pictos ediscere mundos Pr. ali tabula Dicaearchi Ci. ep. zemljepisna tablica, zemljevid, tabulae nuptiales T. ali samo tabulae Iuv. ženitna pogodba, tabulae venditionis Ambr. kupna pogodba.
b) poslednje pisanje, poslednja volja, volilo, oporoka, testament: tabulas a te removere memento H., in tabulas multis haec via fecit iter O., aperire tabulas Plin. iun., tabulas testamenti omnibus mensibus renovare Petr. oporoko vsak mesec spremeniti, tabulae supremae Ps.-Q. (Decl.), Mart.
c) imenik izobčencev, proskripcijska tabla: nomen refertur in tabulas Sexti Rosci Ci., in tabulam Sullae si dicant discipuli tres Iuv., levius tabulā quam Cicerone nocens Mart.
d) popis (seznam) glasov v ljudskih skupščinah in volitvah: Varr. idr., comitiis dederas tabulam praerogativae Ci.; occ. pl. tabulae
a) (v zasebnem življenju) računske knjige, dolžne knjige, glavna knjiga: tabulas conficere Ci. držati knjigo, tabulas diligentissime legere et digerere Ci., menstruas paene rationes in tabulas transferre Ci. vknjižiti, quid enim expectas? Bellum? An tabulas novas? Ci. razveljavljenje (razveljavitev) dolgov po uvedbi novih dolžnih knjig, timorem novarum tabularum tollere C. odvzeti strah pred razveljavljenjem dolgov; meton.: beneficiorum novae tabulae Sen. ph. izbris (izbrisanje) iz spomina.
b) (v državni upravi) (državne, javne) listine, dokumenti, akti, državni arhiv (starejše državna pismohrana): Plin. idr., senatus consultum inclusum in tabulis Ci., eae tabulae, in quibus senatus consultum perscripserant Ci., tu tabulas publicas Heracliensium desideras Ci., ut prima aut inter primos nomina sua vellent in publicis tabulis esse L., tabulas corrumpere Ci., haec bona in tabulas publicas nulla redierunt Ci. v državne račune; poseb. tabulae publicae α) cenzorski vpisniki: eum qui aedem Nympharum incendit, ut memoriam publicam recensionis tabulis publicis inpressam extingueret Ci. β) državna (javna) dolžna knjiga, ki so jo hranili v erariju (državna blagajna): cura tabularum publicarum T. vodenje (upravljanje) te knjige, vodenje državne blagajne (državnega proračuna).

4. sinekdoha
a) klop: solventur risu tabulae H. klopi se bodo podrle.
b) menjalska (menjalniška) miza: Sestia, Valeria Ci.

5. v pl. gube v obleki (gr. πτυχαί): Tert.

6. odsek polja, vrsta, sloj: Pall., zemljemerski pisci.

táca (-e) f

1. zampa:
mačja, medvedja, pasja taca zampa di gatto, di orso, di cane

2. pejor. piede, mano:
taca ga boli gli duole il piede

3. teh. piede
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pejor. iztegovati tace po tuji lastnini, po tujem imetju cercare di appropriarsi dei beni altrui
pren. vedeti, kam pes taco moli mangiare la foglia, capire l'antifona
pritisniti taco pri kolovratu premere sul pedale dell'arcolaio
bot. medvedje tace (rumena griva) manine, ditola gialla (Clavaria flava)
bot. medvedove tace panace comune (Heracleum sphondylium)

taceō -ēre -uī -itum (prim. umbr. taçez, tases = tacitus, tasetur = taciti, got. þahan molčati in stvnem. dagēn molčati)

I. intr.

1. molčati = ne govoriti (naspr. loqui, dicere, fari): quin taces? Ter., etiam taces? sileteque et tacete Pl., non tacente me Ci., ita nobis tacentibus Ci., tacendo loqui videbantur Ci., cum tacent, clamant Ci., tacere de hominum memoriā Ci.; pass. impers.: tacitum est Ter., taceri si vis Ter., nec de virtute Galliae taceri potest Ci.

2. pesn. metaf. = silere molčati = tih biti, miren biti, mirovati, ne oglasiti (oglašati) se: canis ipse tacet Tib., vere prius volucres taceant, aestate cicadae O., tacet omnis ager V., cum tacet nox Cat., ne diu taceat procax iocatio Cat., plectra dolore tacent O., oculi tacuere tui O., blanditiae taceant O., tacere (v novejših izdajah iacere) indolem Romanam L. se ne kaže več, L., loca tacentia V. ali loci tacentes T. tihi kraji, tacens ventus Sen. tr., Ister Mart. tih, zamrzel, aqua Pr., essedum Mart. brezšumen. —

II. trans. zamolčati (zamolčevati), molčati o čem: quod adhuc semper tacui et tacendum putavi Ci., quae vera audivi, taceo et contineo Ter., ut alios taceam O. da o drugih molčim, commissa tacere H., Narcissum V., tacebimus, quid prosit Plin.; pass. pesn.: aureus in medio Marte tacetur Amor O., dicenda tacenda loqui H. = gr. ῥητὰ καὶ ἄῤῥητα kar je treba povedati in kar zamolčati, „povedno in zamolčno“, gravis est culpa tacenda loqui O., vir Celtiberis non tacende gentibus Mart., quoquo pacto tacito est opus Ter. je treba zamolčati, tacere nequeo misera, quod tacito usus est Pl. kar je treba zamolčati, o čemer je treba molčati, (sc. murra) nullo tacebitur aevo H. — Od tod adj. pt. pf. tacitus 3

I. pass.

1. tisti, o katerem se molči (ne govori), zamolčan, negovorjen, neizrečen, neomenjen: tacitum erit Pl. zamolčalo se bo, aliquid tacitum relinquere ali tenere Ci. ali continere L. puščati kaj neizrečeno = kaj zamolč(ev)ati, varovati (skrivati, čuvati) kaj kot skrivnost (tajnost), tacitum pati aliquid L. molče prenašati kaj; toda: non patientibus tacitum tribunis, quod … L. niso molčali o tem, da … ; tako tudi: non feres tacitum Ci. ne boš dosegel tega, da bi (jaz) molčal = ne bom molčal, ut tacitum feras, quod celari vis L. da o tem molčim, ne id quidem ab Turno tulisse tacitum ferunt L. niti tega baje ni dosegel, da bi Turn o tem molčal, suspendam potius me, quam tacita haec tu auferas Pl. ne da bi (jaz) o tem govoril, tacito usus est Pl. molčati je treba.

2. metaf.
a) brez besedovanja (govorjenja), molče sprejet (dan, izražen, izkazan, izkazovan, prenašan, prenesen idr.): assensiones nec tacitae nec occultae Ci., exceptio Ci., indutiae L. molče sklenjeno, ne dogovorjeno, consensus Iust., fideicommissum Q.
b) na tihem (skrivaj) vršeč se (potekajoč), tih, skriven, tajen, skrivnosten, neopažen, neopazen: nec tuas tacitas cogitationes extimescit Ci., ut tacitum iudicium ante comitia fieret Ci., existimatio, sensus Ci., offensiones Vell., tacitae magis timendae sunt inimicitiae quam apertae Ci., tacitis ambagibus L., tacito signo L.; pesn.: ira, pudor O., affectu tacito laetaris O., tacito mando mea verba libello O., tacitum vivit sub pectore volnus V.; predik.: sperasti tacitus meā decedere terrā? V. neopažen, skrivaj; subst. tacitum -ī, n skrivnost, tajnost, tajna: vulgator taciti O. —

II. act.

1. molčeč, tih (naspr. loquax): mulieres Pl., concilium L., me tacito Ci. če molčim = ne da bi govoril, quod tacitus tu mihi assentiare Ci., patria quodam modo tacita loquitur Ci., quorum voluntatem tacitorum perspicis Ci., tacitum impellat H. v misli zatopljenega, pro sollicitis non tacitus reis H., tantam mansuetudinem tacitus praeterire nullo modo possum Ci., contumeliam tacitus tulit L., tacitus alicui os (čelo) meum praebebo Ci., aiebam tacitus H. na tihem, sam pri sebi, totum pererrat luminibus tacitis V. srepo.

2. metaf. brez hrupa, miren, tih: fistula H., aqua O., nox O., vox O., šepetajoč, fulmen Lucr., domus Mart., aër Mart., preces Ap., exspectatio Ci., habuit provinciam tacitam et quietam Ci., per tacitum nemus ire V.; prolept.: sustinuit tacitas conscius amnis aquas O. reka se je ustavila in utihnila; subst. tacitum -ī, n tišina, tihota: surgens per tacitum (brez šumenja) Ganges V., trahitur Gangesque Padusque per tacitum mundi Lucan. skozi podzem(elj)ske jame, fusae per tacitum lacrimae Sil., somnus per tacitum allapsus Sil. — Adv. tacitē molče, tiho, potiho, (po)tihoma, natiho(ma), na tihem, skrivaj, na skrivnem, skrivoma: tacite auscultare Pl., praetereuntem execrari L., aliquid tacite habere L. zamolč(ev)ati, aliquid non tacite ferre L., hi vos … tacite (na tihem; v novejših izdajah taciti) rogant Ci., tacite perire Ci., occīdī Iust., tacite labens annus O.; poznolat. adv. abl. tacitō na tihem, na skrivnem, (na) skrivaj: Elissa fugam tacito molitur Iust.

taire* [tɛr] verbe transitif zamolčati, ne povedati

taire la vérité zamolčati, ne povedati resnice
se taire molčati, umolkniti, onemeti; zase obdržati; vztrajati v molku (sur quelque chose o čem)
faire taire quelqu'un koga k molku pri praviti (prisiliti), utišati, usta zamašiti komu; figuré končati, prenehati
faire taire sa colère pogoltniti svojo jezo
(familier) il a perdu une bonne occasion de se taire napak je naredil, da ni molčal, da je govoril

tájati (-am)

A) imperf.

1. sciogliere:
sonce taja led il sole scioglie il ghiaccio

2. sgelare:
tajati zamrznjena živila sgelare cibi congelati

B) tájati se (-am se) imperf. refl.

1. sgelarsi, sghiacciarsi, sciogliersi

2. pren. andare in solluchero, essere soddisfatto:
tajati se od blaženosti andare in solluchero, in brodo di giuggiole
pri vinu se je začel tajati dopo un paio di bicchieri di vino si fece loquace, abbordabile

take^*1 [téik] prehodni glagol

1.
vzeti, jemati; prijeti, zgrabiti; polastiti se, zavzeti; ujeti, zalotiti, zasačiti
vojska ujeti; vzeti mero, izmeriti; peljati se (z); (po)jesti, (po)piti

to take advice vprašati (prositi) za (na)svet, posvetovati se
he does not take alcohol on ne pije (alkohola)
to take one's bearings mornarica izmeriti (določiti) svoj položaj, figurativno ugotoviti, pri čem smo
take her through this book predelaj z njo to knjigo
to take the bull by the horns zgrabiti bika za rogove, figurativno spoprijeti se s kom (čim)
to take breakfast zajtrkovati
the car cannot take more than five v avto ne more več kot pet oseb
to take a cup of tea popiti skodelico čaja
shall we take our coffee in the garden? bi pili kavo na vrtu?
to take the chair figurativno prevzeti predsedstvo, voditi (sejo ipd.)
to take s.o.'s eye pritegniti pozornost kake osebe
to take a flat vzeti (v najem) stanovanje
to take in one's hands vzeti v roke
to be taken ill zboleti
to take the lead prevzeti vodstvo, iti (kot prvi) naprej
I took her in a lie ujel sem jo na laži
to take s.o.'s measurements vzeti komu mere (o krojaču)
I take the opportunity to tell you... izkoriščam priliko, da vam povem...
to take (holy) orders cerkev biti posvečen, ordiniran
to take a part prevzeti, igrati vlogo
to take in bad part zameriti, za zlo vzeti
to take poison vzeti strup, zastrupiti se
to take precedence over imeti prednost pred
to take s.o. prisoner (ali captive) vojska ujeti koga
to take 3000 prisoners vojska ujeti 3000 sovražnikov
to take a seat sesti (na stol)
to take s.o. for s.tiv. ameriško, sleng izvabiti, izmamiti, izlisičiti kaj iz koga
to take s.o. stealing zasačiti koga pri tatvini
I take his statement with a grain of salt njegove izjave ne jemljem dobesedno ("z zrnom soli", razsodno, s pametnim premislekom)
to take by storm (ali assault) zavzeti, osvojiti z jurišem
to take a bit between teeth figurativno odpovedati poslušnost
to take s.o.'s temperature (iz)meriti komu temperaturo
to take by the throat zgrabiti za vrat
to take a ticket vzeti, kupiti vozovnico
to take the train (a taxi, a tram) peljati se z vlakom (taksijem, tramvajem)
to take a thief in the act zasačiti tatu pri dejanju
to be taken in a trap ujeti se v past
the town was taken after a short siege mesto je bilo zavzeto po kratkem obleganju
to take s.o. unawares presenetiti koga
to take the waters piti zdravilno vodo (v zdravilišču)
to take the trouble of doing s.th. vzeti si trud in napraviti kaj
to take the veil religija iti v samostan, postati nuna
to take a wife oženiti se
to take the right way with s.o. lotiti se koga s prave strani, na pravi način
we must have taken the wrong way morali smo se zmotiti v poti
to take a poor view (ali a dim view) of ne odobravati (česa), imeti slabo mnenje o

2.
odvzeti, odšteti; odnesti, s seboj vzeti, (od)peljati, odvesti; iztrgati

children were taken from their mothers materam so odvzeli otroke
take three from ten odštej tri od deset
he tried to take her handbag from her skušal ji je iztrgati torbico
take this letter to the post-office odnesi to pismo na pošto
take your umbrella vzemi dežnik s seboj
the bus will take you there avtobus vas bo peljal tja
to take s.o. home odvesti koga domov
where will this road take us? kam nas pelje ta pot?
he was taken in the prime of life umrl je v najboljših letih
he was taken hence umrl je

3.
dobiti; izkoristiti; prejemati, biti naročen na; nakopati si, stakniti

to take cold dobiti (stakniti, nakopati si) nahod, prehlad
to take a cold prehladiti se
to take a fever dobiti mrzlico
to take an infection okužiti se, inficirati se
to take a game dobiti igro
to take s.th. as a reward dobiti kaj kot nagrado
to take the first prize in dobiti prvo nagrado v (pri)
to take a monthly salary prejemati mesečno plačo
to take a degree at the university diplomirati na univerzi
to take a newspaper biti naročen na časopis
to take a (mean) advantage of s.th. (grdo) izkoristiti kaj
to take s.th. under a will dobiti (podedovati) kaj po testamentu

4.
vzeti, zahtevati, potrebovati, biti potreben

it takes a good actor to play this role le dober igralec more igrati to vlogo
it takes time and courage za to je potreben čas in pogum
it took me (ali I took) 5 minutes to reach the station potreboval sem 5 minut, da sem prišel do postaje
it did not take more than 3 minutes to ni trajalo več kot 3 minute
it would take a strong man to move it potreben bi bil močan možakar, da bi to premaknil
which size in hats do you take? katero številko (velikost) klobuka potrebujete (nosite, imate)?
it takes two to make a quarrel za prepir sta potrebna dva

5.
občutiti, imeti; nositi, pretrpeti, prenašati, prestati, doživeti; napraviti

to take the consequences nositi, prevzeti posledice
to take an examination napraviti izpit
to take a fall ameriško, sleng nositi posledice
to take a loss (pre)trpeti, imeti izgubo
to take offense biti užaljen, zameriti
to take pains (po)truditi se
to take pity on s.o. občutiti (imeti) usmiljenje za koga
to take umbrage sumničiti, posumiti
to take great pleasure in s.th. imeti veliko veselje za kaj, uživati v čem
are we going to take it lying down? bomo to prenesli, ne da bi reagirali?
these troops had taken the brunt of the attack te čete so doživele glavni sunek napada

6.
očarati, prevzeti, privlačiti

to be taken with (by) biti očaran od
he takes readers with him on očara (potegne za seboj) svoje bralce
to take s.o.'s fancy ugajati, prikupiti se komu
his play did not take njegova drama ni imela uspeha
they soon took to each other kmalu sta se vzljubila
what took him most was the sweetness of her voice kar ga je najbolj prevzelo, je bila milina njenega glasu

7.
razumeti, razlagati (si), tolmačiti (si), sklepati; smatrati (za), imeti za, vzeti za, verjeti

I take it that... to razumem tako, da...
shall I take it that... naj to razumem (naj si to razlagam), da...?
then, I take it, you object to his coming torej, če prav razumem, vi nasprotujete temu, da bi on prišel
as I take it kot jaz to razumem, po mojem mnenju (mišljenju)
do not take it ill if I do not go ne zamerite mi, če ne grem
to take a hint (ali cue) razumeti namig
to take a joke well (ill) (ne) razumeti šalo
to take seriously resno vzeti
you may take it from me lahko mi to verjamete
whom do you take me for? za koga me (pa) imate?
to take s.o. for a fool imeti koga za norca
to take s.th. for granted vzeti (smatrati) kaj za dejstvo, za samoumevno
I take this to be fun to smatram za šalo
I take him to be (ali for) an honest man imam ga za poštenjaka
to take as read politika, pravno smatrati za prebrano (zapisnik itd.)
may I take the minutes as read? smem smatrati, da je zapisnik odobren?

8.
zateči se (k, v); iti (k, v); vreči se v, pognati se v; preskočiti

to take earth lov zbežati v luknjo (o lisici), figurativno umakniti se, skriti se
to take a header skočiti (na glavo) v vodo
to take (to) the water iti v vodo
he took the bush zatekel se je (pobegnil je, šel je) v hosto
they took to the woods zbežali so (zatekli so se) v gozdove
to take refuge (ali shelter) zateči se (with k)
to take to the stage iti h gledališču
take the corner slowly počasi zavijte okoli vogala
the horse took the hedge with the greatest ease konj je preskočil živo mejo z največjo lahkoto

9.
fotografirati; skrbeti (za)

he took me while I was not looking fotografiral me je, ko sem gledal(a) drugam
he insisted on being taken with his hat on na vsak način je hotel biti fotografiran s klobukom na glavi
to take views delati (fotografske) posnetke, fotografirati
to have one's photograph taken dati se fotografirati
to take a photo fotografirati
she took her mother in her old age skrbela je za mater v njeni starosti

10. neprehodni glagol
uspeti, imeti uspeh, naleteti na odziv
botanika prijeti se, uspevati, ukoreniniti se
tehnično prijeti; prijeti se (o barvi)
medicina učinkovati, delovati (zdravilo, cepivo ipd.); (o ribi) prijeti, ugrizniti
fotografija fotografirati se, biti fotografiran; (redko) vneti se, vžgati se
pogovorno biti prizadet

the book did not take knjiga ni imela uspeha
the dye takes well on this cloth barva se dobro prime (drži) na tem blagu
some people take better than others nekateri ljudje so videti boljši na fotografiji kot drugi
he did not take well this time to pot on ni dober (ni dobro uspel) na fotografiji
to take well biti fotogeničen
he takes well (badly) on je (ni) dober na fotografiji
to take sick zboleti
to take as heir prevzeti dediščino, nastopiti kot dedič

Posebne zveze:

to take into account (ali consideration), to take account for vzeti v poštev (v račun), upoštevati, računati z, ozirati se na, vračunati
to take aim at vojska meriti, ciljati na
to take the air iti na zrak (na prosto, ven); (o pticah) zleteti v zrak; aeronavtika dvigniti se
to take alarm vznemiriti se
to take breath zajeti sapo, oddahniti si
to take the bun (ali cake; ali biscuit) sleng, figurativno vse prekositi
this takes the cake! sleng to je pa že višek!
to take care biti oprezen, paziti
to take charge of prevzeti vodstvo (upravljanje, odgovornost) za; vzeti v svoje varstvo
to take one's chance tvegati, upati se
to take s.o. into one's confidence zaupati se komu, zaupno povedati komu kaj
to take under consideration vzeti v pretres, v presojo
to take comfort potolažiti se
to take a dare pustiti (dati) se izzvati ali razdražiti
deuce take it! vrag vzemi to! k vragu s tem!
to take effect učinkovati, imeti učinek, uspeh; pravno stopiti v veljavo
to take exception to (ali at, against) grajati, oporekati, biti užaljen, zameriti, delati očitke
to take evasive action sleng izmuzniti se (pred nevarnostjo, dolžnostjo, plačanjem)
to take one's ease udobno se namestiti
to take s.o.'s evidence pravno zaslišati koga
to take one's farewell vzeti slovo, posloviti se
to take to heart vzeti si k srcu, biti prizadet, užalostiti se
to take holiday vzeti si dopust
to take hold of prijeti, zgrabiti
to take it into one's head vbiti si (to) v glavo
to take an interest in zanimati se za
to take issue with ugovarjati, nasprotovati, biti proti
to take it (on the chin) sleng požreti (žalitev), mirno sprejeti (kazen)
take it or leave it! vzemi ali pa pusti! reci da ali pa ne! napravi, kar hočeš!
to take a journey potovati, iti na potovanje
to take kindly to s.o. čutiti nagnjenje do koga, marati koga
to take a leap poskočiti
to take leave of vzeti slovo od, posloviti se od
to take liberties preveč si dovoliti, biti predrzen
to take lessons jemati učne ure (lekcije)
to take one's life in one's hand tvegati (svoje) življenje, staviti svoje življenje na kocko
to take the measure of s.o.'s foot vzeti mero za obutev, figurativno premeriti sposobnosti, moči kake osebe
to take the minutes pisati, voditi zapisnik (seje itd.)
to take no dobiti odklonitev
to take possession of vzeti v posest
to take notice pogovorno opaziti
to take notice of vzeti na znanje, upoštevati
to take no notice of ne upoštevati, ne se meniti za, ignorirati
to take in (ali to) pieces narazen (se) dati, razstaviti (se)
to take part in udeležiti se, sodelovati v
to take a ride pojezditi; peljati se (z vozilom)
to take a river iti čez reko
to take rise izvirati, nasta(ja)ti
to take root ukoreniniti se
to take shape dobiti obliko, (iz)oblikovati se
to take the rough with the smooth figurativno vzeti življenje takšno, kakršno je
the son took after his father sin se je vrgel po očetu
to take by surprise presenetiti
to take short presenetiti, zalotiti
to take to singing a tune začeti peti melodijo
to take to bad habits vdati se slabim navadam
to take to s.th. like ducks to water takoj se vneti (ogreti) za kaj
to take to task poklicati na odgovornost, grajati, ošteti
to take the time from s.o. figurativno točno se ravnati po kom
to take one's turn priti na vrsto
to take turns menjavati se (za)
to take a turn for the worse obrniti se na slabše
to take things easy lagodno delati
take it easy! ne razburjaj se!
I am not taking any pogovorno hvala, tega ne bom (vzel), tega ne maram
to take the water mornarica izpluti
to take the wind out of s.o.'s sails figurativno preprečiti komu kaj, prekrižati komu načrte
to take wine with s.o. nazdraviti komu
to take upon o.s. an office prevzeti (neko) službo (dolžnost, opravilo)
that walk did take it out of us! ta sprehod nas je zares zdelal
to take one's time vzeti si čas
to take s.o. at his word koga za besedo prijeti

takoj [ó]

1. sofort, gleich, sogleich

2. kaj storiti: unverzüglich, umgehend

3. (brez obotavljanja) ohne Verzug, ohne Aufschub, auf Anhieb

4. krajevno: gleich (takoj pri vhodu gleich am Eingang)

5.
takoj! Moment!

6.
takoj ko sobald

taksa samostalnik
(denarni prispevek) ▸ illeték, díjPoleg takse za vodo in odpadke je vlada uvedla tudi posebno obdavčitev pri prodaji olj. ▸ A víz- és a hulladékszállítási díj mellett a kormány különadót szabott ki az olajeladásra is.
Povezane iztočnice: cestna taksa, ekološka taksa, komunalna taksa, občinska taksa, okoljska taksa, pristaniška taksa, sodna taksa, turistična taksa, upravna taksa