kmét peasant; countryman, pl -men; farmer; rustic
mali kmét crofter
kmét svobodnik (z lastnim posestvom) freeholder
kmét pri šahu pawn
iti na kmete to travel to ali to visit the country
na -ih, po -ih in the country
dati otroke v rejo na kméte to farm out children
Zadetki iskanja
- kmetijski pridevnik
(o kmetijstvu) ▸ mezőgazdasági, agrárkmetijski pridelki ▸ mezőgazdasági termékek, agrártermékekkmetijska mehanizacija ▸ mezőgazdasági gépekkmetijska politika ▸ mezőgazdasági politika, agrárpolitikakmetijska površina ▸ mezőgazdasági földterületkmetijsko ministrstvo ▸ mezőgazdasági minisztérium, agrártárcakmetijski minister ▸ mezőgazdasági miniszter, agrárminiszterkmetijski sejem ▸ mezőgazdasági vásár, agrárvásárkmetijski stroj ▸ mezőgazdasági gépkmetijska pridelava ▸ mezőgazdasági termelés, agrártermeléskmetijska dejavnost ▸ mezőgazdasági tevékenységkmetijska proizvodnja ▸ mezőgazdasági termelés, agrártermeléskmetijska šola ▸ mezőgazdasági iskolakmetijska subvencija ▸ mezőgazdasági támogatáskmetijska tehnika ▸ agrártechnikakmetijski proizvod ▸ mezőgazdasági termékkmetijski inšpektor ▸ mezőgazdasági felügyelőkmetijski objekt ▸ mezőgazdasági létesítményLokalno pridelana hrana in kratke prehranske verige pa so po njegovem pravilna usmeritev evropske kmetijske politike. ▸ Véleménye szerint a helyben előállított élelmiszerek és a rövid élelmiszerláncok jelentik a helyes irányt az európai agrárpolitika számára.
Sopomenke: agraren
Povezane iztočnice: kmetijska zadruga, kmetijski svetovalec, kmetijsko zemljišče - knappen skopariti; Auerhahn: klepati; nach etwas knappen hlastniti po
- kneževina samostalnik
(dežela) ▸ fejedelemség, hercegségmonaška kneževina ▸ monacói hercegségdonavska kneževina ▸ dunai fejedelemségslovanska kneževina ▸ szláv fejedelemségavtonomna kneževina ▸ autonóm fejedelemségalpska kneževina ▸ alpesi hercegségneodvisna kneževina ▸ független hercegségmala kneževina ▸ kis hercegségsamostojna kneževina ▸ önálló fejedelemségvladar kneževine ▸ fejedelemség uralkodójaprebivalci kneževine ▸ hercegség lakosaiKnežja družina ne živi več v dvorcu v tem delu kneževine. ▸ A fejedelmi család már nem a fejedelemség ebben a részében található kastélyban él.
Dirkališče poteka po luksuznih cestah in ulicah mondene kneževine. ▸ A pálya a mondén hercegség fényűző útjain és utcáin halad végig.
Daljna moskovska kneževina je bila za Evropo tuj in neznan svet. ▸ A távoli moszkvai fejedelemség idegen és ismeretlen világ volt Európa számára. - Knie, das, (-s, -) koleno; Technik zgib; Tierkunde kolence; auf den Knien na kolenih, po kolenih, kleče; auf den Knien liegen klečati; auf den Knien rutschen drsati po kolenih; auf die Knie fallen poklekniti; übers Knie legen dati čez kolena (natepsti); in die Knie zwingen spraviti na kolena; in die Knie brechen zgruditi se; in die Knie gehen počepniti ( tudi figurativ ); etwas übers Knie brechen pretirano hiteti z, prenagliti se; weiche Knie bekommen/haben ustrašiti se/bati se
- knock2 [nɔk]
1. prehodni glagol
udariti, suniti; tolči, trkati, potrkati (at, on na, po)
pogovorno osupniti, zaprepastiti, sapo vzeti
ameriško, sleng ostro kritizirati, zmesti
2. neprehodni glagol
tolči, razbijati, trkati; trčiti, udariti (against, into ob, v)
ropotati (motor)
ameriško, pogovorno godrnjati
to knock the bottom out of dokazati neresničnost, izpodbiti kaj
to knock cold udariti do nezavesti
to knock at an open door po nepotrebnem se truditi
to knock on the head ubiti, udariti do nezavesti; figurativno zadati udarec, onemogočiti kaj
to knock one's head against (a brick wall) udariti z glavo ob zid; figurativno riniti z glavo skozi zid
to knock s.th. into s.o.; ali to knock s.th. into s.o.'s head vtepsti komu kaj v glavo
to knock all of a heap presenetiti, osupniti
to knock into a cocked hat uničiti, izmaličiti; zaprepastiti, potolči (nasprotnika)
to knock home dobro zabiti; figurativno vtepsti komu kaj v glavo
to knock to pieces razbiti na koščke
to knock into shape navaditi na red
to knock s.o. into the middle of next week udariti koga, da odleti; ven vreči, nagnati
to knock sideways vreči iz tira
sleng what knocks me kar mi ne gre v glavo - know*2 [nóu]
1. prehodni glagol
vedeti, poznati, znati prepoznati; razpoznati, ločiti (from)
2. neprehodni glagol
vedeti (of za, o)
spoznati se (about na)
to know one's bussiness; ali to know a thing or two about, to know all about it, to know what is what, to know the ropes dobro se na kaj spoznati, vedeti vse o čem, biti izkušen v čem
to be known to biti komu znan
to be known as biti znan po čem
I know better than to nisem tako neumen, da bi
to know by heart znati na pamet
to know by sight poznati na videz
to know one from the other razločiti med dvema, razpoznati
to know a hawk from a handsaw biti dovolj bister
don't know him from Adam nimam pojma, kdo je
to get (ali come) to know spoznati, zvedeti
to let s.o. know sporočiti komu
to make known razglasiti, oznaniti
to make o.s. known to predstaviti se komu, seznaniti se s kom
to know one's own mind vedeti, kaj hočeš, ne omahovati
not to know what to make of a thing ne razumeti česa, ne znati si česa razložiti
not that I know ne da bi vedel, kolikor je meni znano ne
to know one's place vedeti, kje je komu mesto, ne riniti se naprej
to know one's way around znajti se, spoznati se
to know which side one's bread is buttered vedeti kdo ti reže kruh, vedeti, kaj ti koristi
to know from a bull's foot znati razlikovati, znati ločiti
before you know where you are hipoma, preden se zaveš
don't I know it! pa še kako to vem!
he wouldn't know (that) težko, da bi vedel, ne more vedeti
I would have you know that rad bi ti povedal, da; rad bi ti pojasnil
I have never known him to lie kolikor jaz vem, ni nikoli lagal
after I first knew him potem ko sem ga spoznal
he has known better days doživel je že boljše čase
I know of s.o. who vem za nekoga, ki
pogovorno not that I know of ne da bi vedel
pogovorno do (ali don't) you know? ali ni res? - knowledge [nɔ́lidž] samostalnik
znanje, poznavanje, vednost, spoznanje; izkustvo, veščina; poznanstvo; obvestilo, vest
carnal knowledge of s.o. spolno občevanje s kom
general knowledge splošna izobrazba
it is common knowledge splošno je znano, vsi vedo
to the best of my knowledge and belief po moji najboljši vednosti in vesti
not to my knowledge ne da bi vedel
to my certain knowledge za gotovo vem
to come to one's knowledge zvedeti, priti na ušesa
without my knowledge brez moje vednosti
it has grown out of all knowledge ne da se več prepoznati - knurren renčati; Magen: kruliti (mir knurrt der Magen kruli mi po želodcu); figurativ godrnjati
- ko konj. (v odvisnih stavkih)
1. (v časovnih stavkih za izražanje)
a) (sočasnosti) quando:
ko se je prebudil, je stalo sonce že visoko quando si svegliò il sole era già alto
b) (predhodnosti) (non) appena:
brž ko prideš domov, mi piši non appena sei a casa scrivimi
c) prej ko (zadobnosti) prima che, prima di:
za novico sem zvedel, še prej ko sem se vrnil ho saputo la notizia prima di tornare
č) medtem ko (za poudarjanje nasprotja med dejanjem nadrednega in odvisnega stavka) mentre, invece:
lani je imela industrija precej težav, medtem ko je letos položaj precej boljši l'anno scorso l'industria si trovava in difficoltà, mentre quest'anno la situazione è notevolmente migliorata
2. (v vzročnih odvisnikih) quando, dato che, visto che, dal momento che:
kaj bi tajil, ko pa je res perché insisti nel negare, quando è vero
3. knjiž. (v pogojnih stavkih s pogojnim naklonom; če) se:
ko bi se fant malo učil, bi bil zdelal se il ragazzo avesse studiato un po', avrebbe passato la classe
(za izražanje želje ali omiljenega ukaza) kaj ko bi poslali po zdravnika? e se mandassimo per il medico?
4. knjiž. (v dopustnih odvisnikih; čeprav) benché, quantunque, sebbene; anche se:
ko bi tudi imel, tebi ne bi dal anche se avessi, a te non darei
5. knjiž. ko da, kot da, kakor da (v primerjalnih odvisnikih) come se:
odskočil je, ko da bi ga kača pičila fece un salto, come se l'avesse morso una serpe
6. (v primerjalnih odvisnikih za izražanje sorazmernosti) più... più, più... meno:
bolj ko vpije, manj ga poslušajo più lui sbraita e meno gli danno ascolto
dalj ko je bral, bolj ga je povest zanimala più leggeva e più il racconto lo avvinceva - kocine se naježijo komu frazem
(o telesni reakciji) ▸ libabőrös lesz
Ko je več kot 30.000 Škotov v en glas ob podpori orkestra na dude zapelo njihovo himno, so se tudi vsega najhujšega vajenim ljubiteljem nogometa naježile kocine po telesih. ▸ Amikor több mint 30 000 skót egy emberként énekelte a nemzeti himnuszt dudazenekar kíséretében, még a legrosszabbhoz szokott futballszurkolók is libabőrösek lettek.
Sopomenke: kocine gredo pokonci komu, kocine se postavijo pokonci komu, kocine stojijo pokonci komu - kočija samostalnik
1. (prevozno sredstvo) ▸ kocsi, hintó, lovaskocsivožnja s kočijo ▸ kontrastivno zanimivo kocsikázásprevoz s kočijo ▸ kontrastivno zanimivo kocsikázáspotovanje s kočijo ▸ utazás kocsival, utazás hintóvaldvovprežna kočija ▸ kétlovas hintórazkošna kočija ▸ pompás hintóstarinska kočija ▸ régies lovaskocsikraljevska kočija ▸ királyi hintónajeta kočija ▸ bérkocsikonjska kočija ▸ lovaskocsizlesti v kočijo ▸ lovaskocsiba bemásziksesti v kočijo ▸ hintóba beülizdelovalec kočij ▸ kocsikészítőmuzej kočij ▸ kocsimúzeum, hintómúzeumvrata kočije ▸ hintó ajtajakolo kočije ▸ kocsikerékvoznik kočije ▸ kontrastivno zanimivo kocsisnajeti kočijo ▸ hintót bérelvleči kočijo ▸ hintót húzvoziti kočijo ▸ hintót vezetizstopiti iz kočije ▸ hintóból kiszállkočija s konjsko vprego ▸ lovaskocsiPred hišo se je ustavila majhna kočija, ki sta jo vlekla dva konja. ▸ A ház előtt egy apró kocsi állt meg, amelyet két ló húzott.
Obiskovalci se po mestu lahko zapeljejo tudi s kočijo. ▸ A látogatók kocsikázhatnak is a városban.
Povezane iztočnice: poštna kočija
2. (veliko vozilo) ▸ kocsi, szekér
Nadpovprečno udobna in pregrešno draga limuzina, ki seveda, tako kot se za takšne 'kočije' spodobi, zahteva tudi svojega šoferja. ▸ Egy átlagon felüli kényelmet nyújtó és megfizethetetlenül drága limuzin, ahogy az ilyen „szekerekhez” illik, természetesen saját sofőrt is igényel. - koder samostalnik
1. pogosto v množini (o laseh) ▸ hajhullám, hajtincs [göndör] ▸ hajfürt [göndör]bujni kodri ▸ dús hajfürtökdolgi kodri ▸ hosszú hajtincseksvetli kodri ▸ világos hajfürtöknaravni kodri ▸ természetes hajhullámokmehki kodri ▸ puha hajfürtökvaloviti kodri ▸ hullámos hajfürtökZ resastim striženjem so naravni kodri še bolj poudarjeni. ▸ A lépcsőzetes hajvágás még hangsúlyosabbá teszi a természetes hajhullámokat.
Zdaj se je prišlek zagledal v njene lepe oči in lase, ki so ji v kodrih padali daleč po hrbtu. ▸ A jövevény tekintete most a lány szép szemén és haján akadt meg, amely hosszan hullott göndör tincsekben a hátára.
2. (pes) ▸ uszkárbel koder ▸ fehér uszkárčrn koder ▸ fekete uszkárimeti kodra ▸ uszkárja vanPoleg mačk, ki prevladujejo pri njih, imajo še dva kodra in nemškega ovčarja. ▸ A macskák mellett, amelyek többségben vannak, van két uszkárjuk és egy német juhászkutyájuk.
Povezane iztočnice: pritlikavi koder - kol [ou̯] moški spol (kôla …) der Pfahl (drevesni Baumpfahl, trsni Rebpfahl); s prečko: die Krücke
mučilni kol Marterpfahl
nasaditev na kol zgodovina die Pfählung
privezati na kol agronomija in vrtnarstvo anpfählen
natakniti na kol zgodovina aufpfählen, pfählen
hiša na koleh das Pfahlhaus, der Pfahlbau
figurativno rahel namig s kolom po glavi ein Wink mit dem Zaunpfahl - kòl (-a) m
1. palo; (za vinograd) broncone:
hrastov kol palo di quercia
mučilni kol palo della tortura
hist. natikati (ljudi) na kole impalare
hoditi kot bi imel kol v hrbtu camminare impalato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. obesiti študij na kol gettare lo studio alle ortiche
pren. dobiti jih s kolom po glavi ricevere una stangata, prendersi una doccia fredda
arheol. stavbe na koleh palafitte
2. žarg. šol. insufficiente - kólcati (se) (-am (se)) | kólcniti (se) (-em (se)) imperf., perf. (impers.)
1. singhiozzare, avere il singhiozzo;
kolcati se avere il singhiozzo
2. pog. pren.
kolcati se po čem provare, sentire nostalgia di qcs.
3. pog. (pripomniti) dire la sua, fare un'osservazione - koledár calendar; almanac
listni koledár sheet-calendar, tear-off calendar
trgalni koledár block-calendar
žepni koledár pocket calendar
stenski koledár wall calendar
julijanski, gregorijanski koledár Julian, Gregorian calendar
14. novembra po novem koledárju 14th November, new style - kolektivna pogodba ženski spol pravo der Tarifvertrag, Kollektivvertrag, za dohodke: Lohntarifvertrag
plačilo po kolektivni pogodbi der Tariflohn
stran pri pogajanjih za kolektivno pogodbo die Tarifpartei
sklenitev kolektivne pogodbe der [Tarifabschluß] Tarifabschluss
sposoben sklepati kolektivno pogodbo tariffähig
nad kolektivno pogodbo plačevati: übertariflich
pogajanja za kolektivno pogodbo die Tarifrunde, Tarifverhandlungen množina - kolen|o1 [é] srednji spol (-a …) anatomija das Knie, sklep: das Kniegelenk
iksasta kolena medicina X-Beine množina
oksasta kolena O-Beine množina
ščitnik za kolena der Knieschützer, die Kniegamasche, das Knieleder
voda v kolenu medicina der [Kniegelenkerguß] Kniegelenkerguss
poškodba kolena die Knieverletzung
do kolen obleka: in Knielänge, knielang, voda, blato ipd.: knietief, kniehoch
ki ne pokriva kolen kniefrei
dati čez koleno übers Knie legen
udariti se v koleno sich am Knie stoßen
pasti na kolena auf/in die Knie sinken
spraviti na kolena in die Knie zwingen (tudi figurativno)
drsati po kolenih auf den Knien rutschen
figurativno ne segati niti do kolen nicht das Wasser reichen können - koléno anatomija knee; (reke, ceste, poti) bend; tehnika angle; vojska salient; (rod, poreklo) descent, origin, generation, stock, lineage, family, race, birth, house
do kolen knee-deep, knee-high
do kolen globoko v knee-deep in
klečé na kolénih on bended knees
bratranec v prvem (drugem) kolénu cousin once (twice) removed
hlače do kolén kneebreeches pl
nogavice do kolén knee-length stockings pl
pregibanje koléna genuflection
vnetje koléna gonitis
zaščitni ovoj za koléno kneecap, kneepad, knee-guard
šibak v kolénih weak-kneed
biti na kolénih to be on one's knees
odrgniti si koléna to graze (ali to skin) one's knees
na kolénih prositi za kaj to beg for something on one's bended knees
prositi koga na kolénih to implore (ali to supplicate) someone on bended knee
iti, spustiti se, pasti na koléna to go down (ali to fall) on one's knees (pred kom before someone)
ne pride mu niti do kolén (figurativno) he can't hold a candle to him, pogovorno he's not a patch on him
spraviti koga na koléna to force someone to his knees; to bring someone (down) to his knees
po kolénih se udariti to slap one's knees
upogniti koléno to bend the knee
koléna se mu tresejo (figurativno) he shakes in his shoes
zlomiti kaj na (svojih) kolénih to break something on one's knees
suniti s kolénom to knee