Franja

re-vertor, (stlat.) revortor -vertī (-vortī), pf. act. revertī (revortī), redko in neklas. reversus sum, pt. pf. reversus (re in vertere)

1. vrniti (vračati) se, povrniti (povračati) se, obrniti (obračati) se, priti (prihajati) nazaj: L. idr., tridui viam progressi rursus reverterunt C.; smer v acc.: Tiberim H., domum Ci., Ter., Laodiceam Ci., Lemnum N.; s praep.: in patriam Ci., ad Antiochum Ci., ad obsidendos oppidanos C., sub antra O.; izhodišče v abl.: Herodotus Romā revertitur Ci.; s praep.: Iust., Sen. rh. idr., ex itinere Ci., victor ex Asia revertitur (kot zmagovalec) N., ab exsilio T., Suet., a ponte Fabricio H.; metaf.: O., Lucr. idr., nescit vox missa reverti H., in gratiam reverti cum aliquo L., Sen. ph. zopet se spraviti s kom, zopet se pobotati s kom, zopet se sprijateljiti s kom, ad sanitatem reverti C. spametovati se, dignitas in patriam revertit Ci., revertitur ad commodum Ci. tiče se koristi, zadeva korist, poena (ira T.) revertitur in aliquem O. zadene, malum in civitatem revorterat S. se je bilo zopet naleglo na državo, se je zopet naselilo v državi, ad aliquem ali adversus aliquem reverti Icti. iskati pri kom odškodnino, scribam tibi tres libros, ad quos revertare, si quā in re quaeres Varr. obrniti se na …

2. occ. v govoru pr(e)iti, (po)vrniti se, iti nazaj k čemu: rursus igitur eodem revertamur Ci., sed illuc revertor N., ut ad me revertar Ci., ad sociorum tabulas et … ad amicum tuum Ci.

Opomba: Pred obdobjem Avgusta pf. reverti; vendar: diebus triginta in Asiam reversus est N.; prim.: retractus, non reversus videtur Ci., reversus ille iudicavit C. Star. inf. pr. revertier: Ph.; v pr. obl. je act. kritično zanesljiv le: Lucr. (5, 1151), Pomp. (Comoediae 81) in Aug. (Sermones 194, 5).

revêrz (hrbtna, druga stran) revers moški spol , dos moški spol , verso moški spol

reverz kovanca (medalje) le revers d'une pièce de monnaie (de la médaille); (pismena zaveza) (lettre ženski spol, déclaration ženski spol de) garantie ženski spol, contre-billet moški spol
dati, podpisati reverz donner une (lettre de) garantie

révež pauvre moški spol , pauvre homme moški spol , misérable moški spol , malheureux moški spol

reveži les pauvres
revček! le pauvre!, pauvre enfant!
revež jaz! pauvre de moi!

reviálen (-lna -o) adj.

1. publ. di riviste:
revialni tisk riviste, periodici

2. ekst. della rivista, della rassegna:
manekenke modno revialnega teatra le indossatrici del teatro rassegna della moda

revirement [rəvirmɑ̃] masculin preokret, okret, preobrat, obrat

revirement d'un vaisseau okret ladje
revirement de fonds (commerce) prenos dolga
revirement d'opinion preobrat v (javnem) mnenju
le revirement de cet homme politique n'a guère surpris preobrat tega politika ni bil nobeno presenečenje

revoici, revoilà [rəvwasi, -vwala] préposition, familier tu je (sta, so) zopet

me revoici! tu sem spet!
revoilà le soleil! tu je spet sonce!
nous revoilà en France! spet smo v Franciji
tiens! le revoilà! glej! spet je tu!

revoir*¹ [rəvwar] verbe transitif zopet videti, zopet srečati (quelqu'un koga); vrniti se (quelque chose k čemu); pregledati, revidirati; preskusiti

se revoir zopet se videti
revoir un film še enkrat videti film
revoir un lieu vrniti se v neki kraj
revoir un manuscrit avant de le faire imprimer pregledati rokopis pred natisom
nous ne nous sommes pas revus depuis longtemps že dolgo se nismo videli, srečali

révolter [revɔlte] verbe transitif ogorčiti, razkačiti, vznevoljiti; šokirati; spuntati; (na)ščuvati, hujskati k uporu

se révolter upreti se, spuntati se; biti ogorčen (contre quelque chose nad čem)
une telle injustice me révolte takšna krivica me ogorči
se révolter contre le gouvernement upreti se vladi
cet enfant se révolte contre ses parents ta otrok se ne pokorava svojim staršem

révolution² [-sjɔ̃] féminin revolucija, nasilen političen prevrat; preokret, preobrat, (popolna) preobrazba; familier živahno, a kratko razburjenje

révolutions atmosphériques atmosferične spremembe
la Révolution francoska revolucija leta 1789
la révolution russe ruska revolucija (1917)
révolution industrielle revolucija v industriji
révolution dans les arts, dans les idées revolucija v umetnostih, v idejah
révolution bourgeoise, prolétarienne, sociale, socialiste meščanska, proletarska, socialna, socialistična revolucija
Révolution d'Etat (vieilli) državni prevrat
la victoire de la révolution sur la réaction zmaga revolucije nad reakcijo
une révolution éclate revolucija izbruhne
on vient de cambrioler une boutique, tout le quartier est en révolution pravkar so vlomili v neko trgovino, vsa (mestna) četrt je v velikem razburjenju

rézati couper, tailler, trancher ; (kamen) tailler, graver ; (žival) châtrer, castrer, bistourner, couper ; (rušo) couper, enlever à la bêche ; (steklo) tailler

v baker rezati graver sur cuivre
rezati jo kam marcher, aller quelque part
dobro rezati (nož) bien couper (ali trancher), être bien coupant (ali tranchant)
rezati obraz (o vetru) fouetter (ali cingler) le visage
to mi reže srce (figurativno) cela me fend (ali perce) le cœur, cela me navre

rézati (réžem) imperf.

1. tagliare; (na kose) trinciare; (na rezine) affettare:
rezati kruh tagliare il pane
rezati meso tagliare, trinciare la carne
rezati z nožem, s škarjami tagliare col coltello, con le forbici
ročno, strojno rezati tagliare a mano, meccanicamente
pren. ladja reže valove la nave taglia le onde

2. vet. (skapljati) castrare

3. (boleče se ujedati, zajedati) tagliare:
verige so ga rezale v zapestje le catene gli tagliavano i polsi
mraz, ki reže do kosti un freddo pungente, tagliente

4. pren. (prekinjati določeno stanje) tagliare, rompere:
kriki režejo tišino urla rompono il silenzio

5. pren. (biti speljan čez) tagliare:
proga reže pobočje la linea ferroviaria taglia la costa

6. pog.
rezati jo (hitro iti) affrettarsi

7. (peti, igrati) cantare, suonare:
glasba je rezala vesele koračnice la banda suonava allegre marce
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. vino reže il vino è acidulo
pog. med. rezati koga operare qcn.
pog. rezati ovinek (z avtom) tagliare la curva
igre rezati z adutom tagliare con l'atout, con la briscola
pren. rezati koga ven togliere qcn. dai pasticci
rezati vino tagliare il vino
metal. rezati s plamenom tagliare con la fiamma ossidrica
rezati meglo fendere la nebbia
med. rezati s skalpelom scalpellare
šport. rezati žogo colpire la palla d'effetto

rezêrva (-e) f

1. riserva, scorta:
denarne rezerve riserve monetarie
rezerva živil, goriva scorta di viveri, di carburante
imeti kaj v rezervi avere qcs. di riserva
železna rezerva riserva per casi d'emergenza
ekon. notranje rezerve riserve potenziali
obvezne rezerve riserve obbligatorie, legali
skrite rezerve riserve occulte
blagajniška rezerva fondo di cassa

2. pl. rezerve (kar ostane po izkoriščanju) eccedenze; riserve

3. voj. riserva; complemento

4. šport. riserva, rincalzo

5. (pomislek, pridržek) riserva:
sprejeti kaj z rezervo accettare qcs. con riserva
podatke je treba jemati z rezervo i dati vanno presi con le dovute riserve

6. (zadržanost) riserbo, riservatezza

rhabiller [rabije] verbe transitif zopet obleči; popraviti; dati novo moderno obliko (quelque chose čemu)

rhabiller une poupée zopet obleči lutko
se rhabiller zopet se obleči
le malade se rhabilla après la visite médicale bolnik se je oblekel po zdravniškem pregledu
rhabiller une vieille idée dati novo obliko stari ideji, zamisli
il peut aller se rhabiller (figuré, familier) naj kar gre, naj kar neha (o slabem igralcu)
va te rhabiller! kar nehaj!

Rhadamanthus (Rhadamanthos) -ī, acc.-on, m (gr. le Ῥαδάμανϑυς) Radamántis, Zevsov (Jupitrov) sin, Minosov (Minojev) brat, ki je zaradi svoje pravičnosti po smrti postal eden od sodnikov v podzemlju: Ci., O., V., Cl.

rhénan, e [renɑ̃, an] renski

le pays rhénan dežela ob Renu, Porenje

rhyparographus -ī, m (gr. ῥυπαρογράφος) riparográf = slikar (na)gnusnosti, slikar skrunobnik, ki slika le gnusne, skrune, nizkotne predmete: tonstrinas sutrinasque pinxit et asellos et obsonia ac similia, ob haec cognominatus rhyparographos, in iis consummatae voluptatis, quippe eae pluris veniere quam maximae multorum Plin.

riaggravarsi v. rifl. (pres. mi riaggravo) ponovno se slabšati:
le condizioni del malato si sono riaggravate stanje bolnika se je ponovno poslabšalo

rialzo m

1. dražitev; povečanje, povišanje, rast (zlasti cen)

2. ekon. dviganje borznih cen, tečajev; rast, visoko stanje tečajev (na borzi); hausse, bikovski trg:
giocare al rialzo špekulirati na rast
le sue azioni sono in rialzo njegove delnice rastejo; pren. njegov ugled narašča

3. vzpetina, pomol

4. železn.
squadra di rialzo ekipa za popravilo, vzdrževanje (voznega parka)

ríba poisson moški spol

leteča riba poisson volant
morska (sladkovodna) riba poisson de mer (de rivière, d'eau douce)
pečena riba poisson frit
prekajena riba poisson fumé
riba mečarica poisson-épée moški spol
riba roparica poisson carnassier (ali vorace)
molčeč kot riba muet comme une carpe (ali comme la tombe)
srečen kot riba v vodi heureux comme un poisson dans l'eau
vonj po ribah odeur ženski spol de poisson, (po svežih morskih ribah) odeur de marée
zastrupljenje z ribami intoxication ženski spol (ali empoisonnement moški spol) par le poisson
jesti (loviti) ribe manger (pêcher) du poisson
biti zdrav kot riba se porter comme un charme, être plein de santé, respirer la santé
(pregovor) riba mora plavati poisson sans boisson est poison

ribattezzare v. tr. (pres. ribattezzo)

1. relig. ponovno krstiti:
ribattezzare il vino šalj. ponovno krstiti vino

2. pren. prekrstiti; preimenovati:
ribattezzare le vie cittadine preimenovati mestne ulice