Franja

pūpus -ī, m (etim. in pomenski razvoj nista zanesljivo dokazana; prim. pūbēs2, puer, pūpa, pūpillus, pūpilla, pūpulus, pūpula)

1. deček, otrok: ac mammam lactis sugentem pascere [et] pupum Varr. ap. Non.; kot ljubkovalna beseda fantìč (fántič), fantiček, fantek, deč(k)ec, pobček, srček: super fausta nomina sidus et pullum et pupum et alumnum appellantium Suet.

2. zenica, pupíla v očesu: Paul. Nol.

púrak -rka m
1. svinčenka
2. ekspr. trdo kuhan fižol, močno posušena sliva
3. kozji bobek; kao purak nestati kot kafra izginiti, naglo jo pobrisati

purán zoologija turkey cock, turkey

rdeč kot purán red as a turkey

purán (-a) m zool. tacchino; pog. lucio; s. it. dindo (Meleagris gallopavo):
napihnjen kot puran gonfio come un pavone
rdeč kot puran rosso come un tacchino
pren. puran vozi kočijo il tacchino fa la ruota

pūrgāmentum -ī, n, večinoma v pl. (pūrgāre)

1. nesnaga, umazanija, smeti, smetje, neskluta: Plin., Petr. idr., cloaca maxima receptaculum purgamentorum urbis L., sacrum illud caput (sc. Catonis) purgamentis oris aspergere Sen. ph., purgamenta hortorum T.

2.
a) odpadek, izvržek, izmeček, izmetek, otrebek: Sen. ph., purgamenta cortis (= cohortis), salsamentorum Col., spinae et purgamenta alia Arn. plevel, purgamenta freti aestuantis Cu. izvržek, naplavina (o biserih).
b) (o rudah) odpad(ek) = žlindra: purgamentum aeris Th. Prisc., ferri purgamenta Th. Prisc.

3. metaf. (kot psovka) nesnaga, izmeček: Petr.; v pl. izvrg, izmeček, izmetek, izvržek, drhal, sodrga: purgamenta servorum, urbis, urbium, exsilii Cu.

4. sredstvo (način) za očiščevanje, očišč(ev)alo, čistilo, spravno sredstvo, spravilo, spravina: quae striges comederunt nervos tuos, aut quod purgamentum [in] nocte calcasti in trivio aut cadaver? Petr.

pūrgō -āre -āvī -ātum (sinkop. iz pūrigō, zloženke iz pūrus in agere; prim. pūrus)

1. čistiti, očistiti (očiščevati), (o)čediti, očediti (očejati), (o)snažiti, trebiti, iztrebiti (iztrebljati), otrebiti (otrebljati): Petr., Aug., Icti. idr., cloacam Ulp. (Dig.), Augiae regis bobile Hyg. skidati gnoj iz Avgijevega volovnjaka, oleam … a foliis et stercore Ca., ligonibus arva O., falcibus locum Ci. (o)čistiti plevela, (iz)trebiti, odstraniti (odstranjevati) plevel, cultello ungues H., pisces Ter. ali viperam Plin. (iz)trebiti, prunum Plin. (iz)koščičiti, muribus domum Ph., purgor in amni Sil. kopam se, nubes se purgat in aethera V. se razpusti, se razblini, se razprši; pren.: educ tuos, purga urbem Ci. (sc. hudobnežev), exercitum missionibus (z odpusti) turbulentorum hominum L., amplissimos ordines … veteri neglegentiā Suet., purgata auris H. izčiščeno = (svarilu) odprto, pripravljeno za posluh (poslušanje); occ.
a) čisteč (snažeč) odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati): rudera Suet., stercus Hyg. skidati, stercus ab aede Vestae Fest. (prim. pūrgāmen), sordes Cl., pituitas Plin.; pren.: metum doloris Q.
b) (čisteč) (z)ravnati, poravna(va)ti, zravna(va)ti, (u)gladiti, (i)zgladiti ((i)zglajevati): viam Ulp. (Dig.); pren.: rationem Suet. na čisto spraviti, poravna(va)ti, (po)plač(ev)ati.
c) kot medic. t.t. α) čistiti, očistiti (očiščevati), izp(i)rati: vulnus Cels., adustum locum aerugine et melle Cels., purgatus illius morbi H. ozdravljen one bolezni. β) čistiti, očistiti (očiščevati), izčistiti (izčiščevati), dristiti, pospešiti (pospeševati) čiščenje, izločanje: quid radix ad purgandum possit Ci. kako čistilno (očiščevalno) moč ima, purgare se Cels., purgor bilem H. ki se očiščujem žolča (kot vzroka bolezni), ki si čistim žolč.

2. metaf.
a) nabožno, versko, obredno očistiti (očiščevati), oprati greha, poravna(va)ti, popraviti (popravljati), (iz)brisati, razgrešiti (razgreševati), spraviti (spravljati) koga s kom: Tib., Sil. idr., populos, nefas O., domum Plin., crimen gladio Lucan., malum facinus forti facinore L.
b) očistiti (očiščevati) = opravičiti (opravičevati) (se), izgovoriti (izgovarjati) se, zagovoriti (zagovarjati) (se) pred kom, upravičiti (upravičevati): purgare se alicui Pl., L., Cu. idr. opravičiti (opravičevati) se komu, legatos sui purgandi causā mittunt C. da bi se oprali, si sibi purgati esse vellent C., purgare aliquem de luxuriā Ci. očistiti koga očitka razkošnosti (razsipnosti), purgare se de (zaradi) aliquā re Ci., aliquem crimine T., Sil. oprostiti, veteri purgatus ab irā Sil.; z gen. (le pri L.): oratores purgantes civitatem omnis facti dictique hostilis L. zagovarjajoči državljane pred očitkom, da je bilo storjenega ali rečenega kaj sovražnega; s stvarnim obj.: Ter., facinus Cu., culpam L., crimen, crimina Ci., L. odvrniti (odvračati), zavrniti (zavračati), ovreči, innocentiam suam L. zagovarjati se glede na svojo nedolžnost, Tiberii dedecora Eutr.; se purgare s quod (da): at purgaret se, quod id tempus venisset L.; purgare z ACI ali odvisnim vprašalnim stavkom v svoje opravičilo reči, povedati, navesti (navajati): purgare non auctos eos a se L., purget miles, cur vicerit hostem Sil. — Od tod adj. pt. pf. pūrgātus 3, adv. -ē

1. očiščen, čist: somnia pituitā purgatissima Pers., a quibus sordibus quanto est quis purgatior Aug., enucleate dicitur purgate, exquisite Non., purgatioris auri vena M.

2. metaf.
a) čist: purgatiora vota Aug., purgatissima ecclesia, purgatissima pietas Aug.
b) opravičen: ita fiduciā quam argumentis purgatiores dimittuntur S. fr.

Opomba: Prvotna obl. pūrigō: Varr. in (po starejših izdajah) Pl.

purman moški spol (-a …) der Puter, der Truthahn
rdeč kot purman puterrot

puro čist; bister, jasen, neskaljen; nedolžen; pravi; sam, izključen, zgolj

(cigaro) puro cigara
de puro gozo iz čistega (samega) veselja
de puro hambriento zgolj iz lakote
se cae de puro viejo čisto onemogel je (starec)
de pura cortesía iz same vljudnosti
por pura costumbre iz same navade
a puro de empujones s prerivanjem
las olvidó de puro conocidas pozabil jih je, ko jih je komaj spoznal
¡es puro engaño! to je prava sleparija, to ni nič drugega kot sleparija!

pūrulentus 3 (pūs) gnoječ se, gnojen, gnojàv, gnójnat, poln gnoja, purulenten: vulnus Sen. ph., sputum Plin.; subst. pūrulenta -ōrum, n

1. gnoj, gnojna snov: Plin.

2. ognojitve, zagnojitve = gnojne (= z gnojenjem povezane) bolezni, pa tudi ognojki, abscési: Plin., Cels.

3. gnoječi se, gnojni, krvaveči (še surovi) kosi mesa (kot jed): Sen. ph. — Adv. pūrulentē gnojno, polno gnoja: ossibus purulente limosis Plin.

pūrus 3, adv. -ē, starejše pūriter (prim. skr. pávatē in punā́ti (on) čisti, pūtaḥ čist, pū́tiḥ čiščenje, pavitár- čistilec, gr. πῦρ = got. fōn (z gen. funins) = fūir in fiur = nem. Feuer ogenj, stvnem. fowen čistiti, vejati žito, lat. pūrgō = pūr-igō, putus, putō, piūs)

I.

1. čist, očiščen, snažen, čeden: aedes Pl., manus Tib., unda V., aqua H., fons Pr., lympha Sil., humus Ci. očiščena, solum Cu., hasta Stat. neomadeževana (s krvjo), vitrum Mart., aurum Plin. očiščeno, brez primesi (žlindre, trosk), hostiae Plin. čiste, purissima mella V., pure eluere vasa Pl., pure lauta corpora L., puriter transfundere aquam in alterum dolium Ca., puriter lavit dentes Cat., quam (sc. corporis partem) purius oscularetur Sen. ph., quam mundissime purissimeque fiat Ca.

2. čist = svetel, jasen, veder: aëre purior ignis O., aër (naspr. crassus) Ci., sol H., nox V., dies Cl., dies purissimus Plin. iun., purior spiritus (zrak) Front., purissima aetheris pons Ci., purius splendere V., H.; subst. n.: per purum V. skozi čisti zrak, per purum tonantes egit equos H. čez jasno nebo.

3. metaf. čist = brez kakega dodatka, gol, prost, nespremenjen: hasta goli držaj, golo ratišče (brez železne osti) kot znak (gr. σκῆπτρον)
a) vladarjev in svečenikov: V., Pr.
b) kot častna nagrada zaslužnim vojakom: Suet., genae Sen. tr. brez brade, ceterum argentum purum, duo pocula cum emblemate Ci. brez reliefne podobe, gladka (srebrnina); tako tudi corona Vitr. ali lanx pura Icti. (naspr. caelata), parma V. prosta, neokrašena, brez znakov (naspr. picta), vestis V. ali toga Ph., Plin. brez škrlatnega obšiva = bela, membranae, chartae Icti. nepopisan(e) (naspr. scriptae), vasa Col. nezasmoljeno posodje, locus L. ali ager O. ali campus V., L. neobdelan(o), nezasajen(o), odprt(o), purus ab arboribus campus O. brez dreves, puri aliquid ab humano cultu soli L. nekaj neobdelanega sveta brez človeških bivališč; tudi gol = čist, nemešan, prvoten, enostaven, preprost, naraven, pristen, sam po sebi: nardum Tib., unus purusque ignis Lucr., esse utramque sibi per se puramque necesse est Lucr., quae invideant pure apparere tibi rem H. gola, brez odeje (pregrinjala); subst. pūrum -ī, n čisti dobiček: quid possit ad dominos puri … pervenire Ci.

4. akt. = čisteč: sulfur Tib. —

II. pren.

1. čist = jasen: fides (prepričanje) Gell. (naspr. turbida nejasno).

2. čist = brezmadežen, neomadeževan, neoskrunjen, nedolžen, brez krivde, pošten, svet: purus aetherius sensus V., castus animus purusque Ci., animus purus et integer Ci., animam puram conservare Ci., pura mens Ci., vitā et pectore puro H., consulem purum piumque deis visum L., estne quisquam, qui tibi purior esse videatur Ci., purum corpus Plin. iun., manus H., V., Suet. idr., purum piumque duellum Formula vetus ap. L. pravična in poštena, purae noctes (naspr. spurcae noctes) Pl., dies Isidis Pr., pure et caste deos venerari Ci., pure acta vita Ci., puriter vitam agere Cat., pure a matronis sacrificatur L., mens ab omni labe pura Sen. ph.; s samim abl.: forum caede purum Ci., purum vitio cor H.; pesn. z gen.: sceleris purus H. (prim. gr. καϑαρόρτινος).

3. kot relig. t.t.
a) = profanus neposvečen, nesvet, posveten, profán: Icti., domus ab ista suspicione religionis tam vacua atque pura Ci.
b) od ljudi in živali neoskrunjen, neomadeževan, nepohojen: locus L. (naspr. locus detestabilis).
c) z opravljenim pogrebom očiščen, žalovanja oproščen (prost): familia Ci., exspectat puros pinea taeda dies O. nežalovalne, vesele; pesn. act. očiščujoč (v verskem, nabožnem pomenu), greh oproščujoč (oproščajoč): arbor (= smreka) O.

4. (o jeziku)
a) čist, nepopačen, nespakedran, brez napak(e): pura et incorrupta consuetudo (naspr. vitiosa et corrupta consuetudo) Ci., tersior et purus magis Horatius (naspr. fluit lutulentus Lucilius) Q. čist = slehernemu razumljivejši (umevnejši), pure et emendate loqui Ci., purissime loqui Gell.
b) (kot ret. t.t.) preprost, brez okrasja (lepotičja), neumeten, neizumetničen: Gell., oratio Ter., dicendi genus Ci., historia Ci., sermo C. fr., Q., Plin. iun., quid pure tranquillet H. naravnost, dočista.

5. (kot jur. t.t.) čist, brezpridržkoven (brez pridržka), brezzadržkoven (brez zadržka), brezugovoren (brez ugovora), brezpogojen: iudicium Ci., causa, libertas Icti., pure stipulari Icti., deberi sive pure sive in diem sive sub condicione Icti.

Opomba: Star. superl. pūrimĕ: [purime tetinero pu]rissime tenuer[o] P. F.

pūsiō -ōnis, f (ljubkovalna besda k pūsus deček; prim. puer, pūbēs²) deček, dečič, deč(k)ec, dečak, dečarec, fant, fantič(ek), dečko, hlápčič(ek), poba, pobček, pobec, pubec: Hier., Prud. idr., tecum semper pusio cum maiore sorore cubitavit Ci., Ci. ap. Q., in illo libro, qui inscribitur Menon, pusionem quendam Socrates interrogat Ci., nonne putas melius, quod tecum pusio dormit — pusio qui noctu non litigat Iuv., parvuli ali pueruli pusiones Arn.; šalj. o mladeniču: bellisimus ille pusio Ap. mladič. — Kot nom. propr. Pūsiō Púzio (Puzión): Ci., Plin., G.

púst (-a) m

1. carnevale:
praznovati pust festeggiare il carnevale
našemiti se za pusta mascherarsi per carnevale

2. etn. (lutka iz slame) carnevale:
pokopavati pusta bruciare il carnevale

3. nareč. maschera carnevalesca; pren.
držati se kot pust v pratiki avere una faccia da funerale

pūstula -ae, f (indoev. onomatop. kor. *pu-, *phū- puhati, pihati; prim. skr. phutkarōti (on) piha, pupphusaḥ pljuča, pupphulaḥ napihovanje, lit. pūčiù, pũtsti, let. pūslis, sl. pihati, lit. pūkščiù, pūkšti puhati, sopsti, nem. fauchen, sl. pihati, gr. φυσάω piham, puham, φυσαλ(λ)ίς mehur(ec), φῦσα meh, mehur)

1. mehur, mehurček, mehurec: calx pustulas emittit Vitr.

2. occ.
a) kot medic. t.t. mehur na koži, mozolj, prišč, izpuščaj, brbunec, brbunček, pústula: Cels., Mart., nec quererer, quod sol graciles exureret artus, laederet aut teneras pustula rupta manus Tib., eruptiones quaedam pustularum Sen. ph.
b) mehurček na raztopljenem, čistem srebru, meton. = čisto srebro: vera minus flavo radiant electra metallo et niveum felix pustula vincit ebur Mart. — Soobl. pūssula in pūsula (gl. pūsula).

pūsula, pravilneje pūssula -ae, f (prim. pūstula)

1. mehur(ec), mehurček: opium fictum in pusulas coit Plin.; mehur na kruhu pri peki: P. F.

2. (kot t.t. medic.) mehur na koži, mozolj(ček), prišč, brbunec, brbunček): Sen. ph., Cels., pusula (po novejših izdajah pustula) rupta Tib.; v kmetovalskem jeziku = (v)šen, jurbolec, ognjič, pereči ogenj: Col.

puščic|a, puščic|a¹ ženski spol (-e …) der Pfeil, ki nakazuje smer: Richtungspfeil; oblika: die Pfeilung; pri risbah: Maßpfeil
zastrupljena puščica Giftpfeil
zelena puščica Grünpfeil
konica puščice die Pfeilspitze
strup za puščice das Pfeilgift
tul za puščice der Köcher
podoben puščici/kot puščica pfeilartig
v smeri puščice in Pfeilrichtung

puščíca arrow; (metalna) dart; pesniško shaft; figurativno epigram

hiter kot puščíca swift as an arrow
Amorjeva puščíca Cupid's arrow, the shaft of love
označiti s puščíco to arrow
steči kot puščíca to be off (ali to start) like an arrow (ali like a shot)
ta puščíca kaže smer (pot) this arrow points the way

puščíca flecha f ; saeta f

izstreliti puščico disparar (ali lanzar) una flecha
zleteti kot puščica partir como una flecha, fam salir disparado, salir de estampía
zastrupljena puščica flecha envenenada

púta (kokoš) hen

jajce več ve kot púta (figurativno) he's teaching his grandmother to suck eggs
kurnik za púte hen coop, hen house
zaklati púto, ki nese zlata jajca (figurativno) to kill the goose that lays the golden eggs
pútka pullet

púta (-e) f hipok. (kokoš) gallinella, pollastrella; pren.
jajce več kot puta ve l'uovo crede di saperne più della gallina

putillus -ī, m (demin. k pūtus = pūsus; pūtus: putillus = pūsus: pusillus) deček, dečko, dečič, dečak, deč(k)ec, dečarec, fant, fantič(ek), hlapčiček, poba, pobček, pubec, paglavec, paglavček (kot ljubkovalna beseda): dic igitur me[d] aniticulam, columbulam, catellum, hirundinem, monerulam, passerculum putillum Pl.; metaf. mladič = mlad ptič: ad quos cum volucris venit putillos usque ad limina † nidica vilis † Varr.