-
af, praep. z abl. (gl. e, ab): Ci. (Orat., XLVII, 158).
-
A.F. abbréviation Académie Française; Air France; Alliance Française; allocations familiales; Armée Française; Artisanat Français
-
afa f
1. sopara, neznosna vročina:
che afa! kako je soparno!
2. pren. toskansko nadlega:
mi fai afa nadležen si
-
afábil -ă (-i, -e) adj. prijazen, ljubezniv
-
afabilidad ženski spol priljudnost, vljudnost, prijaznost, ljubeznivost, ustrežljivost
-
afable priljuden, vljuden, ljubezniv, prijazen, ustrežljiv
-
afácere -i f
1. zadeva, opravek
2. posel, kupčija
□ om de afaceri poslovnež
-
afaceríst -şti m špekulant
-
afamado (svetovno) slaven
-
afamar slavnega napraviti, proslaviti
-
afán moški spol muka, nadloga, skrb; delavnost, prizadevnost, vnema
afán de estudios vnema za učenje
con afán vneto, z vnemo
-
afanado vnet, prizadeven, marljiv
-
afanar mučiti, nadlegovati; mučiti se
afanarse težko delati, garati, ubijati se
-
afannae -ārum, f (menda kakor starejša beseda apinae iz gr. ἀφάναι = sanjarije) prazni izgovori, pretveze, zvijače: Ap. — Variantna obl. affaniae.
-
afano moški spol tatvina
-
áfano brez leska
-
afanoso delaven, marljiv, priden; težaven, mučen, nadležen
-
afantasmado pošasten
-
afar [əfá:] prislov
daleč
from afar od daleč
-
afáră adv.
1. zunaj, izven
□ a fi afară biti zunaj
2. ven
□ a merge afară iti ven
3.
□ afară de poleg