Franja

aerodinámičen aerodynamic

aerodinámični upor aerodynamic drag
dati aerodinámičen profil avtomobilu to streamline a car

aerodrom samostalnik
(o letalih) ▸ reptér, repülőtérTo je po njegovem mnenju tudi edina možnost, ki lahko oživi aerodrom, saj je slednje priložnost, da postane regijsko letališče, zamudilo že pred desetletji. ▸ Véleménye szerint ez az egyetlen lehetőség, amely újjáélesztheti a repteret, amely évtizedekkel ezelőtt elszalasztotta az esélyt, hogy regionális repülőtérré váljon.
Sopomenke: letališče

aeroplán aircraft (sg in pl); VB aeroplane; ZDA airplane; plane; flying machine

vkrcati se v aeroplán to board an aircraft, ZDA to emplane
aeroplán mora vsak čas priti the plane is due any moment now

aerumnula -ae, f (demin. aerumna; gl. to geslo) krošnja: Pl. po P. F.

Aethiops -opis, nav. pl. Aethiopĕs (Aethiopēs) -um, acc. -as, m (Αἰϑίοψ, Αἰϑίοπες) Etiopec, Etiopci, črni preb. Etiopije, od tod Aethiops tudi = črnec (naspr. albus). Praoče Etiopcev je bil baje Vulkanov sin Etiop (Αἰϑίοψ); imeli so jih za neumne in srečati Etiopca je bilo zlokobno: Ci., V., O. idr.; atrib. = etiopski: Aethiopesque lacūs O., Aethiopes aniculae Lamp.; zaničlj. = Aegyptius: delevit urbem ... Aethiops (t. j. Antonij s Kleopatro) H. — Od tod subst.

1. Aethiopia -ae, f (Αἰϑιοπία) Etiopija, v širšem pomenu vsa pokrajina ob južnem zemeljskem robu, v ožjem pomenu dežela nad Egiptom, omejena z Arabskim zalivom in razprostirajoča se od Asuana (Nilovih kataraktov) do obale Indijskega oceana. Homer in po njem poznejši pisci so to deželo delili na vzhodno in zahodno (od tod pogosto pl. Aethiopiae): Sen. ph., Mel., Plin.; tudi = črnska dežela sploh: ex Aethiopia ancillula Ter. = dekla črnka. Od tod adj. Aethiopicus 3 (Αἰϑιοπικός) etiopski: Mel., Plin.

2. Aethiopus -ī, m Etiopec, atrib. = etiopski: Serv., rhinoceros Luc. ap. Prisc.

3. Aethiopis -idis, acc. -ida, f (Αἰϑιοπίς) etiopida, neke vrste kadulja (menda Salvia aethiopis, Linn.), etiopska kadulja: Plin.

4. Aethiopissa -ae, f (Αἰϑιόπισσα) Etiopka: Ambr., Hier., Vulg.

Aetōlus 3 (Αἰτωλός) etolski: cives Pl., legati L., arma, cuspis V. Etolca Diomeda, urbs ali Arpi V. (ker je to apuljsko mesto baje ustanovil Etolec Diomed), od tod Aet. campi Sil. etolske, apuljske poljane (pri Kanah); plagae H. etolske lovske mreže („kalidonski lov“; Meleager je bil namreč po rodu iz Kalidona, glav. etolskega mesta). — Od tod subst. Aetōlī -ōrum in pesn. -ûm, m (Αἰτωλοί) Etolci, preb. pokrajine Etolije, imenovani po svojem praočetu Etolu (Aetōlus), Marsovem (ali Endimionovem) sinu, ki je s tolpo Epejcev (eolskega in pelazgovskega rodu) pobegnil iz Elide: Pl., V., L. idr. Aetōlis -idis, f (Αἰτωλίς) Etolka: Deianira O. (hči etolskega kralja Ojneja [Oeneus]). Od tod adj.

1. Aetōlius 3 (Αἰτώλιος) etolski: heros (= Diomedes) O.; subst. Aetōlia -ae, f (sc. terra; Αἰτωλία, sc. γῆ) Etolija, pokrajina v srednji Grčiji od Aheloja do Amfise: Ci., O. idr.

2. Aetōilcus 3 (Αἰτωλικός) etolski: Pl., Plin., bellum L.

afektácija (-e) f affettazione, leziosaggine, ostentazione, ricercatezza:
to je le poza in afektacija è tutta posa e ostentazione

affability [æfəbíliti] samostalnik (to)
vljudnost, prijaznost, priljudnost

affable [ǽfəbl] pridevnik (affably prislov) (to)
vljuden, priljuden, prijazen

affair [əfɛ́ə] samostalnik
stvar, zadeva, afera; posel; skrb
vojska boj

family affair družinska zadeva
at the head of affairs na čelu podjetja
affair of honour častna zadeva, dvoboj
affair of love ljubezenska zadeva, ljubimkanje
a man of affairs poslovni človek
mind your own affairs ne vmešavaj se v zadeve drugih
minister for foreign affairs minister za zunanje zadeve
as affairs stand kakor kaže
state of affairs dejanski položaj
that's not your affair to ti (vam) nič mar

affaire [afɛr] féminin zadeva, stvar; vprašanje; opravek, opravilo, posel; juridique pravda; commerce kupčija, podjetje; težava, neprijetnost, prepir; militaire bitka, boj; pluriel urad, javne zadeve; osebni predmeti (npr. obleka ipd.)

affaire blanche brezuspešen posel
affaire criminelle kazenska zadeva
affaires de faible importance malenkostne stvari
affaire de temps vprašanje časa
affaire d'honneur zadeva časti, dvoboj
une sale affaire neprijetna stvar, velika nevšečnost
ministère masculin des affaires étrangères ministrstvo za zunanje zadeve
chargé masculin d'affaires odpravnik poslov
chiffre masculin d'affaires (commerce) promet, prodaja
homme masculin d'affaires, gens d'affaires poslovni človek, ljudje
lettre féminin d'affaires poslovno pismo
voyage masculin d'affaire poslovno potovanje
la belle affaire! (to je) malenkost!, to ni težko!, nesmisel!
c'est mon affaire et non la vôtre to je moja stvar in ne vaša
c'est une affaire! to je prima!
c'est juste mon affaire to je prav tisto, kar potrebujem
c'est l'affaire d'une seconde to je v hipu narejeno
c'est une autre affaire to je nekaj (čisto) drugega
c'est toute une affaire to je zelo težavno in komplicirano
une affaire de cœur, de goût srčna zadeva, zadeva okusa
c'est une affaire d'Etat (familier) to je izredno važno
voilà qui n'est pas une petite affaire to ni majhna, lahka stvar
l'affaire est dans le sac stvar je opravljena
j'en fais mon affaire jaz prevzamem to stvar, to naj bo moja skrb
cela ne fait rien à l'affaire to na stvari nič ne spremeni
cela doit faire l'affaire to mora ustrezati, iti
cela fait mon affaire to mi ustreza, to je zame
vous faites mon affaire vi ste človek, ki ga potrebujem
cela fera affaire to zadostuje
cela ne peut faire l'affaire to ne zadostuje
occupez-vous de vos affaires brigajte se za svoje stvari
avoir affaire à quelqu'un imeti posla, opravka s kom
être dans les affaires biti zaposlen v trgovini, industriji, financah ipd.
être à la tête d'une grosse affaire voditi veliko podjetje
étouffer l'affaire potlačiti, zadušiti zadevo
faire une bonne, mauvaise affaire napraviti dobro, slabo kupčijo
faire son affaire à quelqu'un (familier) ubiti koga
faire affaire avec quelqu'un skleniti kupčijo s kom
instruire, juger, plaider une affaire preiskovati, soditi, braniti (pred sodiščem) zadevo, pravdo
mettre de l'ordre dans ses affaires urediti svoje zadeve
mettre une affaire au point urediti zadevo
ranger ses affaires urediti, pospraviti v red svoje stvari
régler une affaire urgente urediti nujno zadevo
se tirer d'affaire znati si pomagati, uiti nevarnosti
venir pour affaires priti po poslih, poslovno
le tribunal a été saisi de l'affaire zadeva je prišla pred sodišče

affare m

1. opravek, zadeva, naloga, stvar:
sbrigare un affare importante, intricato, urgente opraviti važno, zapleteno, nujno zadevo
affari pubblici, privati, di Stato javne, zasebne, državne zadeve
ministro degli Affari Esteri minister za zunanje zadeve
questo è affare suo to je njegova stvar
fare di qcs. un affare di Stato pripisovati čemu pretiran pomen

2. posel, kupčija:
proporre, trattare, concludere un affare predlagati kupčijo, pogajati se o poslu, skleniti posel
fare un buon affare skleniti dober posel
uomo d'affari posloven človek, poslovnež
dedicarsi agli affari posvetiti se poslom
ritirarsi dagli affari umakniti se iz poslovnega sveta, prenehati s poslovno dejavnostjo

3. afera, zadeva, proces:
l'affare Dreyfus afera Dreyfus

4. pog. zadeva, stvar; onè:
un affare da nulla malenkost
è un affare serio to pa je resna zadeva
cos'è quell'affare? kaj pa je tisto onè?

5. stan:
persona di grande, alto, basso affare oseba uglednega, visokega, nizkega stanu
donna di mal affare vlačuga
gente di mal affare malopridneži

affection [əfékšən] samostalnik (for, towards)
naklonjenost, ljubezen, vdanost, čustvo; razpoloženje; obolenje

to have an affection for s.o. rad koga imeti
to set one's affections upon vzljubiti koga

affectionner [-ksjɔne] verbe transitif rad imeti, ljubiti, imeti posebno ljubezen (quelqu'un do koga)

affectionner les cartes rad kartati
il affectionne beaucoup sa grand-mère zelo rad ima staro mater
elle affectionne cette robe posebno rada ima to obleko

affectō (adfectō) -āre -āvī -ātum (intens. glag. afficere, adficere)

1. spravljati se na kaj ali k čemu, segati po čem, prije(ma)ti za kaj: nulla datur dextrā adfectare (sc. navem) potestas V. približati se ji z roko; pogosto (in klas. le) pren.: iter (viam) affectare aliquo pot ub(i)rati, pristop iskati kam, meriti na kaj: eam affectas vias ut... Pl., hi gladiatorio animo ad me affectant viam Ter., quod iter adfectet, videtis Ci., viam adfectat Olympo (dat. = do nesmrtnosti) V., consulis litterae Romam adlatae se... gravi morbo adfectari L. da se ga je lotila huda bolezen; spes adfectandae eius rei L. spustiti se v to reč, ukvarjati se z njo; affectare mulierem Ap. h. lotiti se ženske.

2. pren.
a) za čim prizadevno stremeti, težiti, gnati se, potezati se za čim, hlepeti po čem, želeti pridobiti si koga ali kaj, skušati spraviti kaj pod svojo oblast, skušati dobiti koga na svojo stran, misliti na kaj, lastiti si kaj: munditiam, non affluentiam affectabat N., cur opus adfectas novum? O., ars, quam affectabat (Demosthenes) Val. Max., aff. elegantiam Graecae orationis Gell.; pogosto v slabem pomenu: adfectantes caelestia regna Gigantes O., aff. immortalitatem Cu., famam T., studia militum T. vdanost vojakov, civitates S., T., imperium, opes L., regnum L., Cu., regium nomen Suet., tyrannidem Q., bellum Hernicum L. želeti si vodstva v vojni s Hern., adf. easdem spes O. ali spem potiundae Africae L. gojiti; z ad: ad gloriam Tert., ad omnem malitiae suae scenam (sleparstvo) Tert.; z inf. = hoteti, kaniti, drzniti si: Pl., Sil., Stat. idr., non sidereas adfecto tangere sedes O.; z NCI: qui esse docti affectant Q. ki hočejo veljati za učenjake; z ut: Eutr., Ambr.
b) skušati doseči kaj posebnega, hliniti: Nero carminum quoque studium affectavit T. delal (kazal) se je tudi pesnika, aff. decus in dicendo Q., dicacitatem in deformibus lucris Suet. rad se kazati duhovitega pri...; poseb. pt. pf. affectātus 3 prihlinjen, prisiljen, izumetničen: subtilitas Q., affectata et parum naturalia Q., affectata aliis castitas, tibi ingenita et innata Plin. iun. Z dvojnim acc.: qui se divites affectant Aug., ki se delajo (kažejo) bogate; z ACI: homo, qui se divitem videri affectat Aug., ki se vede tako, da se zdi ljudem bogat. — Od tod adv. abl. affectātō s premislekom (namenom): Lamp.

Affenschande, die, huda sramota; das ist eine Affenschande to se vragu gravža

affermir [afɛrmir] verbe transitif utrditi, učvrstiti, ojačiti, okrepiti (quelqu'un dans quelque chose koga v čem)

s'affermir okrepiti se, postati močnejši
affermir son pouvoir, son autorité utrditi svojo oblast, svojo avtoriteto
cela ne fit que l'affermir dans sa résolution, dans son opinion to ga je samo utrdilo v njegovem sklepu, v njegovem mnenju

affiance¹ [əfáiəns] prehodni glagol
zaročiti (to)

the affianced bride zaročenka

afficiō (adficiō) -ere -fēcī -fectum (ad in facere)

1. prideti k čemu kaj, od tod ret. v kako razmerje (stik, zvezo) spraviti (spravljati) kaj s čim: eae res, quae quodammodo affectae sunt ad id, de quo quaeritur Ci. ki so v nekaki zvezi s tem, ...

2. delovati, učinkovati, vplivati na kaj, rabiti s kom ali s čim, v kako stanje spraviti (spravljati): exercendum tamen corpus et ita afficiendum est, ut... Ci., Syracusanam civitatem, ut abs te adfecta est, ita in te esse animatam videmus Ci., filius, quem pater contra pietatem male afficiebat Pap. (Dig.).

3. occ.
a) (duha komu) navda(ja)ti, vzbuditi (vzbujati), prevze(ma)ti, pripraviti koga v kako duševno razpoloženje, odobrovoljiti oz. vznejevoljiti ga: quonam modo ille vos vivus afficeret, quos mortuus inani cogitatione percussit? Ci., in L. Murenae periculis ita sum animo adfectus Ci., uti ei, qui audirent, sic adficerentur animis, ut eos adfici vellet orator Ci., nec iam de ollis nos afficit angor Lucr. ne prevzema nas zdaj strah za bodočnost = ni nas zdaj strah za..., ipsa mea legens sic afficior, ut... Ci. me obide tako čustvo, terror milites hostesque in diversum affecit T., quibus (conviciis) diversissime afficiebatur Suet., sunt in usu etiam Corinthia, quibus delectatur nec afficitur Plin. iun. ki se jih veseli, a se ne vnema zanje, consules oportere sic affici, ut... Plin. iun. morajo biti takega duha, da...
b) (telo) prizadeti, prevze(ma)ti, (o)slabiti: aestus, labor, fames sitisque corpora afficiunt L., oppugnatio ipsos affecerat L., genus aetate iam adfectum Ci., non simplex Damasichthona vulnus afficit O., pulmo totus afficitur Cels. so prevzeta.

4. (z abl. instrumenti) nadeti kaj kam ali komu, obdariti, navda(ja)ti, napolniti (napolnjevati) koga s čim; skoraj le v zvezi z abstr., in to v dobrem in slabem pomenu: quaecumque afficiet tali medicamine vultum O., rem nomine adf. Ci. stvari nadeti ime, poimenovati jo, magnitudo periculi hominem summo timore adficit Ci. navda človeka s silnim strahom, aff. aliquem iniuriā Enn. ap. Corn. krivico storiti (delati) komu, aliquem laetitiā adf. Ci., C. z veseljem navdajati, razveseljevati koga, me tanto desiderio afficis, ut... Ci. ep. vzbujaš mi toliko hrepenenje. Kadar se take zveze ne dajo sloveniti dobesedno, se v sl. navadno spremeni lat. abl. instrumenti v glag.: aff. aliquem muneribus Ci., N. obdariti (obdarjati) koga, praemiis Ci. ali (pesn.) pretio V. poplačati, nagraditi, laudibus Ci. (po)hvaliti, honoribus Ci. (po)častiti, res sordidas deorum honore Ci. po božje častiti, aliquem sepulturā Ci. pokopati dati, poenā Ci., N., L. kaznovati, exsilio N. pregnati, morte, cruciatu, cruce Ci. dati usmrtiti, mučiti, križati, vulnere C. raniti, uno vulnere in mortem T. z enim vbodom smrtno raniti, populum servitute Ci. zasužnjiti, quanta me molestiā adfecerit Ci. ep., toda: ut aliquid audiremus potius ex te, quam te adficeremus ullā molestiā Ci. ep. bi te zabavali z neprijetnimi rečmi. Pogosto pass.: iniuriā afficitur aliquis Ter. krivica se godi komu, iniuriā abs te afficior Enn. ap. Corn. krivico mi delaš, verberibus affici Cu. tepen, bičan biti, pedum doloribus adfici Ci. ep. imeti bolečine v nogah, gravi morbo oculorum affici N. hudo zboleti na očeh, morbo affectus Cu. obolel, morbo gravi et mortifero adfectum esse Ci. hudo in na smrt bolan biti, gravi (mortifero Lucr. fr.) vulnere affici C. hudo (smrtno) ranjen biti, leto affici N. usmrčen biti, supplicio affici Ci., C. ob življenje biti, magna difficultate affici C. v hudo zadrego priti, summa difficultate rei frumentariae affici C. v hudo stisko priti glede dobave živil, magno dolore afficiebantur C., si pio dolore me esse adfectum viderint Ci. da me tare... bol, magnā affectus sollicitudine hoc nuntio C. po tem poročilu zelo razburjen, neprijetno presenečen, adfirmo neminem umquam tanta calamitate adfectum esse Ci., dolore tanto adficior Ci. tolikšna bolečina mi polni srce, piratae non metu aliquo adfecti Ci. ne iz strahu, beneficiis adfici Ci. dobrote prejemati, admiratione adficiuntur ii, qui... Ci. občudujejo se, negotiis belli affectum esse Gell. zapleten biti v... — Od tod adj. pt. pf. affectus (adfectus) 3

I.

1. opravljen, opremljen, obdarjen, navdan s čim: lictores affecti virgis Pl., audaciā affectus Ter. drzen, corpora pari filo similique affecta figurā Lucr., viri fortes ac libero animo affecti Ci., animi affecti virtutibus, vitiis, artibus, inertiis Ci., plurimis adfecti beneficiis Ci. obsuti, affectus aliquo honore aut imperio Ci., laetitiā Ci. ep. razveseljen, vesel, munere deorum, praemiis Ci.

2. pren. prinarejen, uravnan, v... položaju: quomodo te affectum invenio Ter. kakšnega te dobim, optime secundum naturam adfectum animal Ci., oculus conturbatus non est probe adfectus ad suum munus fungendum Ci., num manus recte adfecta est, cum in tumore est Ci., corpora sic adfecta, ut... Ci., quomodo affecto caelo compositisque sideribus Ci. ob katerem položaju neba in zvezd; occ. razpoložen, kakega mišljenja: quomodo sim affectus, e Lepta... poteris cognoscere Ci. ep. kako mi je pri srcu, ut eodem modo erga amicum affecti simus, quo erga nosmet ipsos Ci., est miro quodam modo affectus Ci. ep. ozlovoljen, ita magis affectis animis iudicum quam doctis tua accusatio victa est Ci. ker so bili sodniki bolj ganjeni kakor prepričani.

— II. prepaden, prevzet, zdelan, onemogel, obolel, oslabljen: affectus valetudine C. oslabljenega zdravja, bolan, quem (imperatorem) affectum visuros crediderunt L. bolnega, affectus graviter Ci. ep. ali graviter affectus Sen. ph., ita adfectus..., ut... sibi ipse diffideret Ci., corpus affectum, corpora affecta tabo L., senectute, aetate adfectus Ci. onemogel starec, remiges inopiā affectissimi Vell.; nemo aetate tam adfectā fuit (enalaga = nemo aetate tam adfectus fuit) Ci., affectos animos recreare L. vžge pogum; affecta res familiaris L. gineče premoženje, aff. opes T., Sicilia sic adfecta, ut... Ci. tako propadla, aff. res publica L. razmajana, affectae res L., civitas aegra et adfecta Ci., aff. spes Val. fl., fides T. omajani kredit; occ. koncu se bližajoč, pojemajoč: bellum affectum videmus et, ut vere dicam, paene confectum Ci., aedificia..., quae prope absoluta affectaque sunt Gell.; poseb. o letnih časih = pozen: affecta aestate Ci. ap. Gell., hieme affecta Sil. — Adv. affectē strastno, živo: Tert.

affidavit [əfidéivit] samostalnik
pravno pisna izjava pod prisego

to make (ali take, swear) an affidavit izjaviti pod prisego