Franja

Syrtis -tidis in -tidos, acc. -tim, abl. -te in -tī (tuj. σύρτις sipina v morju)

1. Sírta, ime dveh sipin oz. sipinastih zalivov ob severni obali Afrike: Syrtis maior Velika Sirta pri Kirenajki (zdaj Bengasi oz. Banghāzī) in Syrtis minor Mala Sirta pri Bizakeni (zdaj Gabes): S., L., V., H., O., Pr., Tib., Lucan. (z gen. -tidos), Mel., Plin. (z gen. -tis), Sid.

2. meton. pusto peščeno obrežje ob Sírtah, peščeno področje ob Sírtah: inhospita Syrtis V., per Syrtīs iter aestuosas H., ad litora Syrtis Lucan.

3. metaf. Sírta = skala, čer, peč: Syrtim patrimonii, scopulum libentius dixerim Ci., vitiorum Syrtibus obrui Hier. — Od tod adj.

1. Syrticus 3 (Συρτικός) sírtski: mare, gentes Sen. ph., solitudines Plin.; meton. peščen: ager Sid.

2. Syrtītis -tidis, f ali Syrtītēs -ae, m (tuj. Συρτίτης) sirtítida (sirtitíd) ali sirtít, dragulj, ki ga je bilo mogoče najti v Sirtah: syrtitides in litore Syrtium, iam quidem et Lucaniae, inveniuntur, e melleo colore croco refulgentes, intus autem stellas continent languidas Plin., proximos illis, quos vocant syrtitas, pinnato fulgore radiantes Plin.

šah samostalnik
1. (namizna igra) ▸ sakkSopomenke: klasični šah
Povezane iztočnice: dopisni šah, hitropotezni šah, pospešeni šah

2. (šahovska garnitura) ▸ sakk-készlet, sakktáblaMožakarja si odpreta pivo, na zaboj položita šah in postavita figure. ▸ A két férfi kibontja a sörét, felrakja a ládára a sakktáblát, és felállítja a sakkfigurákat.
Obiskovalci si že lahko ogledajo prve razstave - filatelistično in razstavo šahov z vsega sveta. ▸ A látogatók már megtekinthetik az első kiállításokat – a bélyegkiállítást és a világ minden tájáról származó sakk-készleteket.
Sopomenke: šahovska garnitura

3. (položaj v igri) ▸ sakkFigura, ki prestreže šah na lastnega kralja, lahko sama s šahom napade nasprotnikovega kralja. ▸ Az a sakkfigura, amelyik elhárítja a királya elleni sakkot, az ellenfél királyának sakkot adhat.
Povezane iztočnice: dvojni šah, večni šah, šah mat, šah-mat

4. nekdaj (vladarski naslov) ▸ sahTeheranu in Iranu so vladali šahi, med njimi je najslavnejša dinastija Pahlavi. ▸ Teheránban és Iránban sahok uralkodtak, köztük a leghíresebb a Pahlavi dinasztia.

šahovska simultanka stalna zveza
(pri šahu) ▸ szimultán sakk

šánsa chance ženski spol , perspective ženski spol , espérance ženski spol , occasion ženski spol , possibilité ženski spol

brez šans sans aucune chance de succès, sans espoir, voué à l'échec, vain
dati komu še eno šanso donner une dernière chance à quelqu'un
imeti šanse pri kom avoir des chances auprès de quelqu'un

šéga coutume ženski spol , usage moški spol

šege in navade les us et coutumes
to ni pri nas šega ce n'est pas l'usage (ali la coutume) chez nous
po stari šegi selon l'antique usage, à l'ancienne mode
drugi časi, druge šege autres temps, autres mœurs

šéga costumbre f ; uso m

šege in navade los usos y costumbres
to je pri nas šega es costumbre entre nosotros
druge dežele, druge šege otros países, otras costumbres

šéh

šeh kraljici! (pri šahu) échec à la reine!

šéh

šeh kraljici! (pri šahu) ¡jaque a la reina!

šéstdeset (-ih) numer. sessanta:
60 km na uro sessanta all'ora
ženska pri šestdesetih una donna sulla sessantina
na grbi jih imeti šestdeset avere sessant'anni

šestdeset|i [é] (-a, -o) der/die/das sechzigste
človek pri šestdesetih der Sechziger/ die Sechzigerin

ševèljājka ž: guska ševeljajka gos, ki se pri hoji guga, maje, ki raca

šib|ek (-ka, -ko) schwach (strukturno strukturschwach, po številu rojstev - letnik geburtenschwach, po uspehih leistungsschwach, na igrišču, pri igri šport spielschwach, v mišljenju denkschwach, šport v napadu sturmschwach); (nemočen) kraftlos, schwächlich; (šibkega zdravja) gebrechlich; (šibke postave) schmächtig, schwächlich; (neizrazit) niedriggradig; svetloba: matt
šibka sklanjatev/spregatev schwache Deklination/Konjugation
šibka stran die schwache Seite
šibki spol das schwache Geschlecht
na šibkih nogah schwach auf den Beinen, figurativno auf schwachen Füßen stehen

šív (-a) m

1. cucitura, attaccatura, aggiuntatura:
napaka pri šivu na rokavu difetto all'attaccatura della manica
pokati, popuščati po šivih staccarsi lungo le cuciture

2. med. (nit) punto, sutura

3. anat. (stik lobanjskih kosti) sutura:
čelni, zatilnični šiv sutura coronale, occipitale

4. bot. sutura

5. min.
dvojčični šiv saldatura geminata
obrt. okrasni šiv impuntura

šivanj|e srednji spol (-a …) das Nähen (slepo Blindnähen)
za šivanje Näh-
(košarica der Nähkorb, material das Nähgut, svila die Nähseide, škatla der Nähkasten, šola die Nähschule)
kirurški material za šivanje chirurgisches Nahtmaterial
pripravljen za šivanje nadelfertig
porabiti pri šivanju vernähen

škóda damage; harm, detriment, prejudice; injury; arhaično scathe; (izguba) loss

v mojo škódo to my detriment
v škódo, na škódo koga to the prejudice of someone; to the detriment of someone
na škódo zdravja to the detriment of (one's) health
kakšna škóda! what a pity!
tisočkrat škóda it is a thousand pities!
velika (majhna) škóda heavy (light) damage
delna škóda partial damage
popolna škóda total damage
zanemarljiva škóda negligible damage
več škóde kot koristi more harm than good
ocenitev škóde assessment of damage
vojna škóda war damage
zavarovanje proti škódi insurance against damages
povračilo škóde indemnification, indemnity
škóda (je) zanj (= da smo ga izgubili) it is a pity that we have lost him, he is greatly missed
škóda je it is a pity
zelo škóda je it is a thousand pities
prav škóda je, da... it is much to be regretted that...
kako škóda, da tega niste rekli prej! what a pity you did not say so beforehand!
škóda je je za to she is too good for that
škóda, da niste mogli priti too bad (that) you couldn't come
nobene škóde ni bilo there is no harm done
biti obsojen na povrnitev škóde to have damages awarded against one
ta škóda se mora popraviti this damage must be repaired
popraviti škódo to make good a loss, to repair a loss
povzročiti škódo to cause a loss
jamčiti za škódo to guarantee against loss
kriti škódo to cover a loss
ugotoviti škódo to ascertain the damage
prizadeti komu škódo to inflict damage on someone
oceniti škódo to estimate the damage
prodajati v svojo škódo to sell under prime cost, to sell at a loss
utrpeti škódo, biti na škódi to suffer damage (ali injury, loss), to lose, to be a loser, to come off a loser
zaradi malenkostne koristi utrpeti škódo to cut off one's nose to spite one's face
oceniti (poprečno) škódo pri prometni nesreči to adjust an average
škóda človeka izmodri you learn from your mistakes

škrípati (-am) | škrípniti (-em) imperf., perf.

1. scricchiolare (pavimento, scarpe); stridere (denti):
pozimi, ko je vse škripalo d'inverno, quando tutto scricchiolava dal gelo
lov. divji petelin škriplje l'urogallo canta, stride

2. cricchiare, cigolare (tram)

3. pejor. suonare, strimpellare (il violino)

4. pren. essere in crisi, difettare, zoppicare:
v njenem zakonu nekaj škriplje tra i due coniugi qualcosa non va

5. pren. digrignare i denti:
škripati (z zobmi) od jeze, zavisti digrignare i denti dalla rabbia, dall'invidia
sam pri sebi škripati z zobmi schiattare dalla rabbia dentro di sé

6. škripniti pog. morire, crepare, stendere le cuoia

špárati (-am) imperf. pog. (varčevati) risparmiare; ekst. lesinare; pog.
šparati se pri delu lavorare controvoglia, battere la fiacca

špetír (-a) m pog. (prepir, prerekanje) lite, alterco, baruffa, bisticcio:
pri sosedovih je večen špetir i vicini non fanno che litigare

štánga (-e) f pog. (železna palica, drog) sbarra, spranga:
štanga pri moškem kolesu canna della biciletta da uomo
držati komu štango proteggere qcn., essere complice di qcn., fare da palo a qcn.

štànt (štánta) m pog.

1. trg. (stojnica) bancarella, stand

2. lov. (čakališče) posta:
star. biti v štantu pri kom alloggiare presso qcn.